Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž se odpravljamo na trenutno največje evropsko krizno žarišče - migrantsko pot, ki iz Belorusije preko Poljske vodi proti centralni Evropi.
Pogled smo usmerili na pot beguncev iz Sirije, Iraka in Jemna, ki ob podpori beloruskega režima skušajo vstopiti v Evropsko unijo. Razmišljamo o usodah ljudi, ki so v mrzlem vremenu in težkih razmerah ujeti v gozdovih ob mejah, o odzivih prebivalcev na teh območjih ter o odzivih državnih in evropskih oblasti.
"Poljska vojska ljudi še vedno vrača na mejo, tudi ko so izven življenjske nevarnosti, a še vedno bolni in potrebni pomoči. Ko pridejo v bolnišnico, včasih tudi ponoči, jih naložijo v avtomobile in kombije ter jih odpeljejo nazaj na belorusko mejo – brezkompromisno in na silo."
Poljska torej ne popušča, beguncev in migrantov ne želi spustiti v državo, tisti, ki se prebijejo, jih brez postopkov vrnejo na belorusko stran. Poljsko so pri tem podprle tudi države Evropske unije.
"Ko se je pričela ta kriza je poljska vlada uporabila enako retoriko kot madžarski premier Viktor Orban leta 2015. Torej ,da ne gre za begunce, ampak za vojno, ne gre za ljudi, ampak za teroriste in nevarnost, proti kateri se je treba boriti z vojsko in nasiljem. Gre seveda za populistične voditelje, ki želijo biti videni kot branilci lastne države pred nevarnostjo."
Hkrati pogledamo še v Nemčijo, kjer se spopadajo z najvišjimi številkami okužb do zdaj, spremljajo pa tudi pogajanja pred nastankom nove vlade.
796 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž se odpravljamo na trenutno največje evropsko krizno žarišče - migrantsko pot, ki iz Belorusije preko Poljske vodi proti centralni Evropi.
Pogled smo usmerili na pot beguncev iz Sirije, Iraka in Jemna, ki ob podpori beloruskega režima skušajo vstopiti v Evropsko unijo. Razmišljamo o usodah ljudi, ki so v mrzlem vremenu in težkih razmerah ujeti v gozdovih ob mejah, o odzivih prebivalcev na teh območjih ter o odzivih državnih in evropskih oblasti.
"Poljska vojska ljudi še vedno vrača na mejo, tudi ko so izven življenjske nevarnosti, a še vedno bolni in potrebni pomoči. Ko pridejo v bolnišnico, včasih tudi ponoči, jih naložijo v avtomobile in kombije ter jih odpeljejo nazaj na belorusko mejo – brezkompromisno in na silo."
Poljska torej ne popušča, beguncev in migrantov ne želi spustiti v državo, tisti, ki se prebijejo, jih brez postopkov vrnejo na belorusko stran. Poljsko so pri tem podprle tudi države Evropske unije.
"Ko se je pričela ta kriza je poljska vlada uporabila enako retoriko kot madžarski premier Viktor Orban leta 2015. Torej ,da ne gre za begunce, ampak za vojno, ne gre za ljudi, ampak za teroriste in nevarnost, proti kateri se je treba boriti z vojsko in nasiljem. Gre seveda za populistične voditelje, ki želijo biti videni kot branilci lastne države pred nevarnostjo."
Hkrati pogledamo še v Nemčijo, kjer se spopadajo z najvišjimi številkami okužb do zdaj, spremljajo pa tudi pogajanja pred nastankom nove vlade.
Hrvati napovedujejo in pričakujejo izjemen izkupiček poletne sezone. Kljub napovedanim podražitvam se zmogljivosti polnijo, zaradi priprav na sprejem evra so naši južni sosedi marsikje že začeli tudi dvojno označevanje cen, dinamično pa je tudi na nepremičninskem trgu. Več v pogovoru z našo zagrebško dopisnico.
Mudimo se pri zahodnih sosedih. O suši, ki pesti sever Italije in obeta redukcije vode, o propadlem referendumu, ki ni vzbudil nobenega zanimanja ter o lokalnih volitvah. Dodajamo nekaj besed o poletnih počitnicah in nekaj turističnih nasvetov.
S Karmen Švegl se posvetimo dogajanju na preseku dveh področij, saj vojna v Ukrajini močno vpliva tudi na razmere v bližnjevzhodnih državah.
Oddaja 18. vzporednik je tokrat nekoliko drugačna. Če običajno zvezo z dopisniki vzpostavimo prek telefona, nas je danes Vlasta Jeseničnik obiskala v studiu.
S Polono Fijavž o realnosti ukrajinskih beguncev na Poljskem in v Nemčiji, graditvi zaklonišč in pojavu sodobnega fašizma.
V 18. vzporedniku z našim beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom pod drobnogled vzamemo vedno dinamične odnose na Balkanu.
V 18. vzporedniku z rusko dopisnico Vlasto Jeseničnik pogledujemo proti Moskvi.
Tanja Borčić Bernard o začetku turistične sezone na Hrvaškem, zamiku odprtja Pelješkega mosta in o odzivih hrvaške politike na rezultate slovenskih volitev.
Z dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o Muskovem prevzemu Twitterja, izvolitvi prve temnopolte vrhovne sodnice in grožnji z jedrsko vojno.
Z dopisnico Karmen Švegl razmišljamo o bojevanju na vzhodu Ukrajine in o obljubah zahodnih voditeljev.
V 18. vzporedniku se odpravljamo v Italijo, kamor bodo ta konec tedna uprte oči številnih kristjanov po vsem svetu.
O predvolilni kampanji v Franciji se pogovarjamo z našo dopisnico Mojco Širok.
V 18. vzporedniku se nam oglasi Gašper Andrinek, ki v teh dneh raziskuje družbeno in politično sliko v baltskih državah.
V 18. vzporedniku se odpravljamo h kolegu Janu Grilcu, ki se te dni mudi na Madžarskem.
Naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž o trenutnih razmerah na Poljskem, ki množično sprejema begunce iz Ukrajine.
Z Andrejem Stoparjem o najnovejših Putinovih potezah ob invaziji, vplivu komunikacije voditeljev na razplet vojne in odzivu ameriške administracije na dogajanje.
Vlasta Jeseničnik spremlja dogajanje na frontnih črtah v Ukrajini in poroča o razpoloženju na ulicah ruskega glavnega mesta.
Eden izmed največjih težav naše južne sosede je tudi delovanje pravne države poroča Tanja Borčič Bernard.
Amerika trenutno ni pripravljena poslati vojake na teren, recimo v Ukrajino, da bi se tam borili, sporoča dopisnik Andrej Stopar.
Neveljaven email naslov