Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš o epidemioloških ukrepih ob božiču, obveznem cepljenju, novi vladi in politični zapuščini Sebastiana Kurza.
Dopisnica Petra Kos Gnamuš se oglaša iz države, v kateri predsednike vlade v zadnjem času menjajo kot po tekočem traku. V nekaj tednih je Avstrija zamenjala tri kanclerje, obdobje politične nestabilnosti pa traja že več let. Pri severnih sosedih se izteka tritedensko zaprtje javnega življenja zaradi omejevanja epidemije. A to ne pomeni, da bo nenadoma znova vse odprto.
"Novi avstrijski zvezni kancler je na novinarski konferenci, še preden se je pogovarjal s stroko in deželnimi glavarji, dejal, da je vlada obljubila odprtje države 12. decembra in da bo to obljubo tudi izpolnila. Potem je hitro postalo jasno, da zagon javnega življenja in gospodarstva ne bo tak, kot bi si Avstrijci želeli. Vlada je dopustila, da se zvezne dežele same odločajo o odpravi ukrepov glede na razmere, ki jih imajo. Vse se odpira v treh zveznih deželah: na Gradiščanskem, Tirolskem in Predarlskem."
Ko v Avstriji vstopiš v lokal, moraš pokazati potrdilo PC in se registrirati, kar je veljalo že pred četrtim zaprtjem, spet so dovoljene prireditve z največ 2000 obiskovalci, kjer morajo biti sedišča določena, obvezno je nošenje mask FFP2. Nočni lokali bodo tudi v smučarskih središčih ostali zaprti. "O vnovičnem zagonu turizma še ne moremo govoriti," pove dunajska dopisnica.
"Nekdo, ki potuje v Avstrijo, se mora najprej pozanimati, kakšna pravila veljajo v posamezni deželi, sploh če načrtuje krajši dopust, ker zaprtje hotelov in gostiln v posameznih deželah velja tudi za smučarska središča."
Vlada je ob zavedanju pomembnosti zimske turistične sezone sprejela določene ukrepe za pomoč gospodarstvu. Glavna ukrepa sta možnost skrajšanega delovnega časa in nadomestilo za izpad dohodkov. "Številni gostinci in hotelirji so povedali, da je ta pomoč namenjena predvsem večjim podjetjem, sami pa so bili ob četrtem zaprtju deležni le manjše pomoči."
Avstrija se je kot prva država odločila za uvedbo obveznega cepljenja za vse starejše od 14 let. Kako nameravajo izvesti in nadzirati obvezno cepljenje.
"Vlada je včeraj predstavila osnutek Zakona o obveznem cepljenju, ki bo obvezno od 1. februarja prihodnje leto. V osnutku je za necepljene predvideno, da bodo že sredi marca prejeli kazen v višini 600 evrov, ki se bo, če še vedno ne bodo cepljeni, ponavljala na tri mesece. Cepljenje ne bo obvezno za mlajše od 14 let in za nosečnice ter določene izjeme."
796 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Z dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš o epidemioloških ukrepih ob božiču, obveznem cepljenju, novi vladi in politični zapuščini Sebastiana Kurza.
Dopisnica Petra Kos Gnamuš se oglaša iz države, v kateri predsednike vlade v zadnjem času menjajo kot po tekočem traku. V nekaj tednih je Avstrija zamenjala tri kanclerje, obdobje politične nestabilnosti pa traja že več let. Pri severnih sosedih se izteka tritedensko zaprtje javnega življenja zaradi omejevanja epidemije. A to ne pomeni, da bo nenadoma znova vse odprto.
"Novi avstrijski zvezni kancler je na novinarski konferenci, še preden se je pogovarjal s stroko in deželnimi glavarji, dejal, da je vlada obljubila odprtje države 12. decembra in da bo to obljubo tudi izpolnila. Potem je hitro postalo jasno, da zagon javnega življenja in gospodarstva ne bo tak, kot bi si Avstrijci želeli. Vlada je dopustila, da se zvezne dežele same odločajo o odpravi ukrepov glede na razmere, ki jih imajo. Vse se odpira v treh zveznih deželah: na Gradiščanskem, Tirolskem in Predarlskem."
Ko v Avstriji vstopiš v lokal, moraš pokazati potrdilo PC in se registrirati, kar je veljalo že pred četrtim zaprtjem, spet so dovoljene prireditve z največ 2000 obiskovalci, kjer morajo biti sedišča določena, obvezno je nošenje mask FFP2. Nočni lokali bodo tudi v smučarskih središčih ostali zaprti. "O vnovičnem zagonu turizma še ne moremo govoriti," pove dunajska dopisnica.
"Nekdo, ki potuje v Avstrijo, se mora najprej pozanimati, kakšna pravila veljajo v posamezni deželi, sploh če načrtuje krajši dopust, ker zaprtje hotelov in gostiln v posameznih deželah velja tudi za smučarska središča."
Vlada je ob zavedanju pomembnosti zimske turistične sezone sprejela določene ukrepe za pomoč gospodarstvu. Glavna ukrepa sta možnost skrajšanega delovnega časa in nadomestilo za izpad dohodkov. "Številni gostinci in hotelirji so povedali, da je ta pomoč namenjena predvsem večjim podjetjem, sami pa so bili ob četrtem zaprtju deležni le manjše pomoči."
Avstrija se je kot prva država odločila za uvedbo obveznega cepljenja za vse starejše od 14 let. Kako nameravajo izvesti in nadzirati obvezno cepljenje.
"Vlada je včeraj predstavila osnutek Zakona o obveznem cepljenju, ki bo obvezno od 1. februarja prihodnje leto. V osnutku je za necepljene predvideno, da bodo že sredi marca prejeli kazen v višini 600 evrov, ki se bo, če še vedno ne bodo cepljeni, ponavljala na tri mesece. Cepljenje ne bo obvezno za mlajše od 14 let in za nosečnice ter določene izjeme."
V 18. vzporedniku pod drobnogled jemljemo dogajanje na Bližnjem vzhodu. V regiji, kjer so pretresi in spremembe že leta edina stalnica, je tudi ta teden bilo nekaj pomembnih premikov - pa tudi zastojev, denimo v Sueškem prekopu. Z našo bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl razmišljamo o rezultatih že četrtih parlamentarnih volitev v Izraelu v manj kot dveh letih, izstopu Turčije iz carigrajske konvencije, Erdoganovih zahtevah po prepovedi opozicijske stranke in novem poskusu ustavitve spopadov v Jemnu. Opišemo pa tudi pot posameznika do cepljenja v Dubaju.
Petra Kos Gnamuš o sporočilih protestnikov, odzivih vlade, o poteku cepljenja, pa tudi o volilnih uspehih koroških Slovencev na lokalnih volitvah in razpoloženju med Avstrijci po enem letu epidemije.
Bruseljska dopisnica Mojca Širok o projektu skupnega nakupa cepiv proti covidu-19, cepilnih potnih listih, novih razmerjih na evropski politični desnici in o zdajšnji podobi Slovenije v Bruslju.
Polona Fijavž o nemških šolah v obdobju koronavirusa, ukrepih, cepivih in cepljenju ter o tem, kaj o Sloveniji v zadnjem času poročajo nemški mediji.
Zagrebška dopisnica Tanja Borčič Bernard o aferah, ki spremljajo hrvaški načrt za cepljenje, o obetih turistične sezone in burni kampanji za lokalne volitve zaznamovani z epidemijo in popotresno obnovo.
Kakšno je vzdušje na Kosovu pred volitvami in kdo ima največ možnosti za zmago? Zakaj je Srbija med najuspešnejšimi državami na svetu po številu cepljenih proti covidu-19?
Rimski dopisnik Janko Petrovec o tem, kakšno koalicijo bi Draghi lahko zbral v novi vladi, kako se italijanski politični sistem odziva na pogoste krize ter o gospodarskih in socialnih posledicah epidemije.
Bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl o urejanju odnosov med Združenimi državami in Iranom po izvolitvi novega ameriškega predsednika ter posledicah arabske pomladi.
V Washingtonu je v sredo prisegel novi predsednik Joe Biden. Kakšna so njegova prva sporočila in poteze ter kakšna so nova razmerja moči v senatu in kongresu?
Z moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik o vzrokih za razlike pravega števila smrtnih žrtev epidemije, o pripravah na letošnje parlamentarne volitve in o napovedanih spremembah ustave v nemirni Belorusiji.
Z bruseljskim dopisnikom Igorjem Juričem se sprašujemo, v kakšni formi Evropska unija vstopa v leto 2021, o težavah s cepljenjem in o odzivih evropskih voditeljev na vdor Trumpovih podpornikov v ameriški kongres.
Kako se v Nemčiji odločajo za sprejemanje ukrepov za zajezitev širitve koronavirusa in kako so med epidemijo ohranili odprte šole?
Z našo dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš razmišljamo, kako mesec dni po terorističnem napadu okreva avstrijska prestolnica ter kakšne so njihove izkušnje z množičnim testiranjem prebivalstva.
Tudi na Hrvaškem je drugi val epidemije v polnem zamahu, v zadnjem tednu so poročali o novih rekordih v številu okuženih in umrlih v enem dnevu.
Dijaki protestirajo proti zaprtju srednjih šol, turistični delavci se bojijo za zimsko smučarsko sezono, papež Frančišek razburja cerkveno javnost z izjavami o istospolnih zvezah in migrantih, oglaša se Janko Petrovec.
Bližnjemu vzhodu po nedavnih potezah odhajajočega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je napovedal umik velikega dela ameriških vojakov iz Iraka in Afganistana ter menda celo razmišljal o napadu na iranske jedrske zmogljivosti, grozi novo obdobje nestabilnosti. Z našo dopisnico Karmen Švegl razmišljamo, kakšna bo Trumpova zapuščina na Bližnjem vzhodu, kako bodo razmerja moči spremenile napovedane politike Joeja Bidna ter kako trdna je prekinitev ognja v Gorskem Karabahu, ki jo bosta nadzorovali Rusija in Turčija.
Z dopisnikom Boštjanom Anžinom o novicah in zgodbah, ki v tem času zaznamujejo tudi Balkan. Kako je z oblikovanjem nove vlade v Črni gori in kakšni so sklepi po spletnem vrhu berlinskega procesa?
Dopisnik iz Združenih držav Amerike Andrej Stopar sporoča, da so tesni rezultati na volitvah za ameriškega predsednika presenetili. Tam pravijo, da ima za zdaj Joe Biden širšo pot do zmage, Donald Trump pa ožjo.
Poleg dejstva, da se v Rusiji od začetka oktobra število odkritih primerov strmo povečuje, se je država v zadnjih mesecih zapletla v dva nova konflikta, v katerih ima veliko vlogo.
Z bruseljsko dopisnico Mojco Širok razmišljamo o usklajenosti odzivov držav članic EU, o tem, kako bodo novi rekordi števila okužb vplivali na gospodarstvo in o zatikanjih med pogajanji EU in Združenega kraljestva.
Neveljaven email naslov