Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V 18. vzporedniku se selimo k našemu balkanskemu dopisniku Boštjanu Anžinu.
Že pred začetkom ruskega napada na Ukrajino so bili odnosi med tremi konstitutivnimi narodi Bosne vse bolj napeti, po začetku vojne pa so se znašli na še bolj majavi podlagi. Vojna v Ukrajini na razmere v Bosni vpliva tudi zaradi prijateljstva med vodjo bosanskih Srbov Miloradom Dodikom in Vladimirjem Putinom. Dodik se je ob svojih tudi javno izraženih težnjah po odcepitvi Republike Srbske in ob blokiranju delovanja institucij v Bosni zanašal na politično podporo ruskih zaveznikov.
"Privržence, podpornike Rusije je enotnost Evropske unije presenetila. Dvajset let so spremljali Unijo, ki je zelo redko zmogla govoriti v en glas, tokrat se je to zgodilo. Tudi Milorad Dodik je v zadnjih dneh spremenil svojo retoriko, zdaj trdi, da se zavzema za ohranitev miru in stabilnosti v BiH." – Boštjan Anžin
Če govorimo o vplivu vojne v Ukrajini na politične odnose na Balkanu, nikakor ne moremo mimo pozicije srbskega predsednika Aleksandra Vučića. V preteklosti se je močno opiral na svoje dobre odnose s Putinom, zdaj pa nekako lovi ravnotežje med Rusijo in zahodom.
"Država se prazni, veliko je žalosti staršev, starih staršev, ker so tukaj vedno polni avtobusi mladih, ki odhajajo v Evrospko unijo. Za zdaj se še vračajo, ko si bodo ustvarili družine, se marsikdo boji, da jih ne bo nazaj." – Boštjan Anžin
Še en pomemben znak smo videli v teh dneh, mednarodna vojaška misija Eufor je za 500 vojakov povečala svoj kontingent, torej skoraj za dvakrat. Poveljnik 44. kontingenta slovenske vojske na misiji Euforja v BiH Dragan Matić takole pojasnjuje, zakaj:
"S tem želimo pomiriti prebivalstvo in dokazati, da je Eufor še vedno tukaj, da zagotovi stabilno, varno okolje in svobodo gibanja po vsej državi." – Dragan Matić
796 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
V 18. vzporedniku se selimo k našemu balkanskemu dopisniku Boštjanu Anžinu.
Že pred začetkom ruskega napada na Ukrajino so bili odnosi med tremi konstitutivnimi narodi Bosne vse bolj napeti, po začetku vojne pa so se znašli na še bolj majavi podlagi. Vojna v Ukrajini na razmere v Bosni vpliva tudi zaradi prijateljstva med vodjo bosanskih Srbov Miloradom Dodikom in Vladimirjem Putinom. Dodik se je ob svojih tudi javno izraženih težnjah po odcepitvi Republike Srbske in ob blokiranju delovanja institucij v Bosni zanašal na politično podporo ruskih zaveznikov.
"Privržence, podpornike Rusije je enotnost Evropske unije presenetila. Dvajset let so spremljali Unijo, ki je zelo redko zmogla govoriti v en glas, tokrat se je to zgodilo. Tudi Milorad Dodik je v zadnjih dneh spremenil svojo retoriko, zdaj trdi, da se zavzema za ohranitev miru in stabilnosti v BiH." – Boštjan Anžin
Če govorimo o vplivu vojne v Ukrajini na politične odnose na Balkanu, nikakor ne moremo mimo pozicije srbskega predsednika Aleksandra Vučića. V preteklosti se je močno opiral na svoje dobre odnose s Putinom, zdaj pa nekako lovi ravnotežje med Rusijo in zahodom.
"Država se prazni, veliko je žalosti staršev, starih staršev, ker so tukaj vedno polni avtobusi mladih, ki odhajajo v Evrospko unijo. Za zdaj se še vračajo, ko si bodo ustvarili družine, se marsikdo boji, da jih ne bo nazaj." – Boštjan Anžin
Še en pomemben znak smo videli v teh dneh, mednarodna vojaška misija Eufor je za 500 vojakov povečala svoj kontingent, torej skoraj za dvakrat. Poveljnik 44. kontingenta slovenske vojske na misiji Euforja v BiH Dragan Matić takole pojasnjuje, zakaj:
"S tem želimo pomiriti prebivalstvo in dokazati, da je Eufor še vedno tukaj, da zagotovi stabilno, varno okolje in svobodo gibanja po vsej državi." – Dragan Matić
V Berlinu so junija sprejeli zakon o električnih skirojih. Omejitev je 20 km/h, pravila so podobna kot za kolesarje. Čelade niso potrebne in če ni kolesarske steze, se lahko vozijo po pločnikih.
Pred vrati so volitve v Avstriji, zaenkrat kaže da bo ljudska stranka prepričljivo zmagala. Ni pa še jasno, kdo bo v koaliciji."Še nikoli se ni toliko govorilo o tem, da so stranke brez pribite pare. Skupno naj bi si stranke za kampanje sposodile kar 26 milijonov evrov."Poleg dokončne prepovedi kajenja v zaprtih prostorih, bodo v Avstriji prepovedali tudi uporabo plastičnih vrečk. Medtem pa je kot kaže boja za pravice manjšin konec."Generacije, ki jim je to veliko pomenilo, se počasi poslavljajo, mladi pa nimajo nobenega interesa, da bi se borili za manjšinske pravice."
Z aktualnim dogajanjem v Rusiji nas seznanja Vlasta Jeseničnik, ki smo jo poklicali v Moskvo.
V zadnjih tednih je Janko Petrovec poročali predvsem o primeru Sea Watch. Gre za nemško humanitarno organizacijo, katere ladja pod nizozemsko zastavo rešuje migrante v Sredozemlju. Sea Watch je ena najbolj bojevitih človekoljubnih organizacij v Sredozemlju – ena redkih, ki ni hotela podpisati niti pravilnika o delovanju na morju nekdanjega ministra Minnitija pred dvema letoma.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic. Tokrat se Damjan Zorc pogovarja z Urošem Lipuškom, ki večino leta preživi v Pekingu.
V 18. vzporednik je poklical Edvard Žitnik, dopisnik iz New Yorka.
V 18. vzporednik se je iz Carigrada oglasila dopisnica Karmen Švegl. V mestu se pripravljajo na ponovljene županske volitve, ki jih bodo izvedli 23. junija.
Srbijo pretresajo grozovite poplave, grozovita pa je tudi retorika med Srbijo in Kosovim. Grozovite so tudi stare zamere med Hrvaško in Srbijo.
Avstrijci so Sebastianu Kurzu izglasovali šele prvo nezaupnico v zgodovini države, še vedno pa odmeva tudi afera Ibiza.
V ospredju dogajanja v Italiji je poleg slovitega Gira minister Salvini. Nekaj vrstic v medijih pa je zaselda tudi slovenska čebela.
Vse o stavnicah, evrovizijskem vrvežu, favoritih, kaj o sebi in o Sebi menijo Izraleci, predvsem pa kakšno je tamkajšnje življenje.
Poklicali smo Vlasto Jeseničnik, dopisnico v Moskvi Nesreča ruskega letala na moskovskem letališču Šeremetjevo, od katere je minilo 48 ur, je še vedno v ospredju ruskega medijskega prostora. Slabe vremenske razmere in možnost tehnične napake sta kot kaže že ovrženi teoriji, saj naj bi bila za nesrečo kriva neizkušenost pilota, ki v danih razmerah ni znal pravilno odreagirati.
Včeraj so na Kitajskem po več kot šestih letih priprav odprli največjo hortikulturno razstavo v zgodovini, ki se razsteza na površini petstotih nogometnih stadionov. Na Japonskem pa so dobili novega cesarja.
Lastniki pod pretvezo obnove ljudi mečejo iz stanovanj, nato pa ceno dvignejo za 20 odstotkov, česar si večina Berlinčanov ne more privoščiti.
Kitajci ponujajo gradnjo železnice od Rijeke do Zagreba, kasneje pa tudi do Budimpešte, kar bi luko Rijeka postavilo na zemljevid. Hrvaška sicer še bolj krčevito išče ladjedelniške partnerje, ni pa znano, kaj je v celotni zadevi agenda Kitajcev.
Naš sodelavec Adrijan Bakič prej kot drugi izve, česa Britanci še ne vedo. Kaj bi jih in nas še utegnilo presenetiti in zakaj še kar čakamo na maj; na Thereso May?
Demokratskih kandidatov in kandidatk za predsednika je že dobrih dvajset, med njimi pa se že razvnema boj. "Trump je pri svojih nasprotnikih zbudil občutek, da je treba nekaj storiti. Tudi volivci so se na vmesnih volitvah v veliko večjem številu odzvali in glasovali."
Čeprav je teroristična organizacija Islamska država uradno poražena, kot v zadnjih dneh poročajo z Bližnjega vzhoda, naša dopisnica Karmen Švegl pravi, da bo njihovo ideologijo težko poraziti. V prispevku še o Golanski planoti, ki je znova po nekaj letih prišla v medije, Turčiji ter beguncih, ki bežijo iz Kitajske.
Neveljaven email naslov