Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V 18. vzporedniku se nam oglasi Gašper Andrinek, ki v teh dneh raziskuje družbeno in politično sliko v baltskih državah.
Razmišljamo o odzivih Litve, Latvije in Estonije na ukrajinsko vojno, se podamo na njihove meje z Rusijo in govorimo s pripadniki ruske manjšine v teh treh državah, ki so bile nekdaj del Sovjetske zveze. Reka Narva označuje del meje med Rusijo in Estonijo. V istoimenskem mestu, ki leži na estonskem bregu reke, kar 96 odstotkov prebivalcev za svoj materni jezik označuje ruščino. Gre za zgodovinsko pomembno mesto, strateški položaj pa nakazujeta že srednjeveška gradova, ki stojita na obeh bregovih.
"Narva ima dva velika problema. V primerjavi s prestolnico tukaj delavci dobijo kar 500 evrov manj na mesec, zato si ne morejo privoščiti koncertov, potovanj ali gledališča. Drugi izziv je, da je veliko mladih zapustilo mesto. Ne vidijo prihodnosti v Narvi." – županja Katri Reik
Zaradi neposredne bližine Rusije se veliko govori tudi o napadu na Ukrajino. Estonija je del Nata, zato se županja ne boji, a poudarja, da je veliko razmišljanja o vojni.
“Vsi ljudje čakajo konec vojne. Tudi tisti, ki sprejemajo Putina in njegove razlage o vojni. Ukrajinci so prišli tudi k nam. Domačini jim pomagajo, imamo organizirano humanitarno postajo za pomoč beguncem.” – Katri Raik
V Estoniji z ukrajinskimi zastavami prednjači prestolnica Talin. Ljudje solidarnost izražajo na različne načine, tudi s koncerti. V baltskih državah najbolj izstopa litovska prestolnica Vilna, Litovci so znani po absolutni podpori Ukrajini.
796 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
V 18. vzporedniku se nam oglasi Gašper Andrinek, ki v teh dneh raziskuje družbeno in politično sliko v baltskih državah.
Razmišljamo o odzivih Litve, Latvije in Estonije na ukrajinsko vojno, se podamo na njihove meje z Rusijo in govorimo s pripadniki ruske manjšine v teh treh državah, ki so bile nekdaj del Sovjetske zveze. Reka Narva označuje del meje med Rusijo in Estonijo. V istoimenskem mestu, ki leži na estonskem bregu reke, kar 96 odstotkov prebivalcev za svoj materni jezik označuje ruščino. Gre za zgodovinsko pomembno mesto, strateški položaj pa nakazujeta že srednjeveška gradova, ki stojita na obeh bregovih.
"Narva ima dva velika problema. V primerjavi s prestolnico tukaj delavci dobijo kar 500 evrov manj na mesec, zato si ne morejo privoščiti koncertov, potovanj ali gledališča. Drugi izziv je, da je veliko mladih zapustilo mesto. Ne vidijo prihodnosti v Narvi." – županja Katri Reik
Zaradi neposredne bližine Rusije se veliko govori tudi o napadu na Ukrajino. Estonija je del Nata, zato se županja ne boji, a poudarja, da je veliko razmišljanja o vojni.
“Vsi ljudje čakajo konec vojne. Tudi tisti, ki sprejemajo Putina in njegove razlage o vojni. Ukrajinci so prišli tudi k nam. Domačini jim pomagajo, imamo organizirano humanitarno postajo za pomoč beguncem.” – Katri Raik
V Estoniji z ukrajinskimi zastavami prednjači prestolnica Talin. Ljudje solidarnost izražajo na različne načine, tudi s koncerti. V baltskih državah najbolj izstopa litovska prestolnica Vilna, Litovci so znani po absolutni podpori Ukrajini.
Ameriški dopisnik Andrej Stopar se te dni osredotoča na začetek ponovnega slovenskega članstva v Varnostnem svetu Združenih narodov in na začetek strankarskih predizborov za prihajajoče predsedniške volitve v ZDA. Kar zadeva ameriške zunanjepolitične interese pa se je ukrajinski in izraelski vojni krizi pridružila skrb za ponovno vzpostavitev varne plovbe skozi Sueški prekop, ki jo na jugu Rdečega morja že nekaj tednov ogrožajo jemenski uporniki z raketiranjem trgovskih ladij.
Tokrat gremo v kraje s polarnim mrazom – zmrzuje namreč celoten BENELUKS, pa še severna polovica Francije zraven. To je hkrati tudi obsežno evropsko območje, kjer se zadnje dni veliko ukvarjajo z zamenjavami na nekaterih najbolj atraktivnih in dobro plačanih delovnih mestih …
Na Dunaju v sosdenji Avstriji so za vstop v novo leto pripravili kar 80 ur kulturnega programa. Med drugim je bila pri mestni hiši, kjer je potekal koncert, posvečen Falcu, ob vstopu v leto 2024 osemminutna predstava z laserji ter zvoki valčka Na lepi modri Donavi Johanna Straussa. Tradicionalni koncert dunajskih filharmonikov 1. januarja pa je tudi tokrat potekal s prenosom v živo v približno 100 državah. Avstrijci pa so vstopili tudi v supervolilno leto, najprej jih čakajo evropske volitve, potem pa jeseni zvezne parlamentarne volitve, volitve bodo potekale tudi v nekaterih zveznih deželah. Komu trenutno ankete na zveznem nivoju kažejo najbolje in kakšna vlada se pravzaprav obeta Avstrijcem v prihodnje? Tudi o tem v 18. vzporedniku.
Ravno takrat, ko se bodo Slovenci vozili na zdaj že tradicionalno praznovanje novega leta v Beograd, bodo po nedavnih volitvah protestniki po napovedih množično blokirali promet. Če se bodo oboževalci norih zabav že uspeli prebiti do najbolj razvpitih prizorišč na Savi, jih bodo tam pričakali roji komarjev. Pa še kakšno neprostovoljno plavanje jih utegne doleteti, splavi na Savi se v zadnjem času potapljajo drug za drugim.
Z našo berlinsko dopisnico Majo Derčar se spomnimo, da je prav sever Nemčije domovina novoletnih drevesc in da so Nemci razočarani nad slabimi rezultati svojih najstnikov v mednarodnih primerjavah pismenosti in matematike, skrbi pa jih tudi grožnja terorizma med prazniki. Na Poljskem poleg aktualnega političnega preobrata družboslovce navdušuje naglo naraščanje splošnega zanimanja za politiko. Ves mesec pred volitvami in po njih so ljudje kampanjo in seje spremljali kar v popolnoma zasedenih kinodvoranah.
V tednu, ko pridne otroke obiskuje Miklavž, se v Vatikanu zdi, da so več dela z obiski imeli parklji. Že nekaj let se v Vatikanu odvija afera, kjer je glavni akter eden izmed kardinalov. Ta naj bi s svojo zaupnico in s pomočjo še osmih "sodelavcev" odtujil več sto milijonov evrov, ki so jih Vatikanu darovali verniki. Vatikansko sodišče, ki prvič v zgodovini vodi primer zoper enega izmed kardinalov, bo svojo odločitev sprejelo predvidoma konec naslednjega tedna. Vendar primer sodišča ne moti italijanske priprave na decembrske praznike, ki jih Italijani tradicionalno obhajajo s svojimi domačimi.
Slovenska pobuda za natančnejše označevanje izvora medu je na dolgi in ovinkasti poti do morebitne končne direktive, o njej so te dni razpravljali tudi na enem izmed odborov v Evropskem parlamentu. V Bruslju pa so že zelo natančni podatki o navzočnosti tako imenovanih večnih kemikalij v pitni vodi. Voda, zrak in okolje bodo tudi v ospredju razprav na svetovnem podnebnem vrhu COP 28 v Dubaju v Združenih arabskih emiratih. S kakšnimi izhodišči je tam Evropska unija?
Z dopisnico, ki nas je kot posebna poročevalka obveščala o izraelsko-palestinski tragediji, poleg Bližnjega vzhoda obiščemo še Avstralijo, kjer je posnela dokumentarec o naših izseljencih, pa Mjanmar oz. nekdanjo Burmo, kjer v igralnicah straši in razsaja kitajska mafija, ter Indijo, ki bo kmalu dosegla takšno število prebivalcev, da bo že vsak peti Zemljan njen državljan.
Pri severnih sosedih se v zadnjem času soočajo z vse več antisemitizma. Tudi zato je avstrijska vlada napovedala reformo protinacističnega zakona, ki vključuje večje kazni za prekrške. V Avstriji se spopadajo tudi z eno najvišjih stopenj inflacije v EU, stopnja tvegane revščine je visoka, nihče pa ne ve, kaj bo prinesla zima.
Medtem ko je Slovenija tik pred Martinovo soboto zaskrbljena zaradi alkohola, Hrvate obliva zona zaradi tveganega pitja brezalkoholnih pijač; opekline v grlu ali dvanajsterniku je po zaužitju moralo zdraviti kar nekaj gostov na Reki, v Zagrebu, Varaždinu, Splitu in Slunju. Še bolj pa davkoplačevalce iz naše južne sosede peklijo neresnosti pri sodnem procesu v veleaferi Agrokor in škandaloznem izigravanju pri porabi že dodeljenih evropskih sredstev.
Okroglo leto pred ameriškimi predsedniškimi volitvami se z washingtonskim dopisnikom sprašujemo o usodnosti naglega padca priljubljenosti 80-letnega Joeja Bidna, med drugim tudi o tem, ali se je v milijardni vreči ameriške vojaške pomoči Ukrajini in Izraelu že začelo kazati dno …
Pravkar se je vrnil z zavite poti od Srbije prek Kosova do Albanije in nazaj. Vmes je rekordna tretja zaporedna srbska vlada pod vodstvom Ane Brnabič spet praznovala svojo prvo obletnico, na Kosovu sta se dokončno izoblikovala dva nasprotna srbska tabora, najuspešnejša kandidatka za novo članico EU Črna gora pa je po štirih mesecih le uspela sestaviti novo vladno koalicijo, iz kar enajstih različnih strank.
Frankfurtski knjižni sejem s Slovenijo kot letošnjo častno gostjo, nemško doživljanje izraelsko-palestinske tragedije, poljske volitve z analizo izkupička in povsem novo delovno okolje. To so bistvene iztočnice za pogovor z našo novo berlinsko dopisnico Majo Derčar.
Poletne poplave Belgiji niso prizanesle že pred dvema letoma; sanacija bo tudi tam draga in dolgotrajna. Medtem pa v njeni severni soseščini, na Nizozemskem, že mesec dni pred novembrskimi volitvami vse kaže na odplavljanje nekaterih znanih politikov: dolgoletni premier Mark Rutte je že napovedal svoj umik iz politike in sploh ne bo kandidiral.
Italija je še vedno ena glavnih vstopnih točk za begunce, po novem dogovoru pa bodo članice Evropske unije, ki se bodo znašle pred velikim migracijskim pritiskom, lahko zahtevale solidarnostno in finančno pomoč, s premestitvijo migrantov v druge članice povezave vred. Tudi v Vatikanu je ta mesec pestro dogajanje, saj papež gosti pomembno škofovsko sinodo, kmalu pa bodo tradicionalno za en oktobrski dan turistom na ogled ponudili starodavne katakombe.
Na Hrvaškem se večina veseli znižanja cen živilskih košaric za nekaj evrov, medtem pa nekaj nedotakljivih posameznikov mirno obrača milijone: včasih pozabijo plačati davke na donosne posle, najraje pa imajo nezakonite gradnje razkošnih jadranskih vil … in ker jih ščiti sam vrh izvršilne oblasti, je potem res čudno, da se za mesto direktorja organov pregona najhujšega kriminala noče nihče potegovati? O hrvaškem vsakdanjiku po končani glavni sezoni poroča Tanja Borčič Bernard.
Na sedežu Združenih narodov v New Yorku so se na začetku tedna na 78. zasedanju Generalne skupščine ZN zbrali svetovni voditelji. Naš ameriški dopisnik razlaga, kaj je in še bo najbolj zaznamovalo tokratno zasedanje in kaj je prineslo izredno zasedanje Varnostnega sveta, katerega nestalna članica bo kmalu tudi Slovenija. Kako so si vloge na stalnem predstavništvu pri OZN razdelili naši diplomati in kaj je novega v ‘gerontološki vojni’ med Bidnom in Trumpom?
Ob začetku šolskega leta v Avstriji, kjer se pouk začne nekoliko pozneje kot pri nas, kličemo našo dopisnico Petro Kos Gnamuš. Kako se je v učilnicah na Koroškem prve dni novega šolskega leta obnesel šolski robot? Kkako se spopadajo z eno najvišjih inflacij v Evropski uniji? Zakaj Avstrija še vedno vztraja s poostrenim nadzorom na mejah? In o aferi Kurz, ki po dveh letih še ni dobila epiloga.
Slabo leto pred evropskimi volitvami se bo komisija osvežila z vsaj dvema novima komisarjema iz Bolgarije in Nizozemske, morda bodo zamenjali finsko in dansko komisarko.
Z azijsko dopisnico Karmen Švegl o tem, kakšne so razmere v ribji industriji po Fukušimi in kako zdrav je še pravi japonski suši. Pojasnjuje, zakaj je Okinava, na kateri se mudijo slovenski košarkarji, tako posebna in pomembna za Japonsko. Razloži, kateri so glavni razlogi, da Slovenija na Filipinih odpira konzulat, govori pa tudi o tem, kako močna velesila je v resnici Kitajska in kaj to pomeni za regijo in svet.
Neveljaven email naslov