Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z dopisnico Karmen Švegl razmišljamo o bojevanju na vzhodu Ukrajine in o obljubah zahodnih voditeljev.
Na vzhodu Ukrajine grmijo eksplozije, ki spremljajo veliko rusko ofenzivo na Doneški bazen. Mariupolj je že od prvega dne pod nenehnim obstreljevanjem, na obali Azovskega morja so se še zadnji branilci zatekli v velik industrijski kompleks Azovstal. Še vedno se upirajo ruskim poskusom dokončnega zavzetja strateško pomembnega mesta. Ruska vojska naj bi se zavzetju tovarne odpovedala in se odločila za blokado obkoljenega kompleksa.
"Cilj Rusije je, da v Mariupolju razglasi zmago, kar je Putin že storil. Da se mesto delno očisti in pripravi na parado, ki bi tam lahko potekala 9. maja, ko Putin želi razglasiti zmago in veliko vojaško pridobitev v Ukrajini. Mariupolj naj bi bil izložbeno okno tega." – Karmen Švegl
Ruske sile so zdaj povsem osredotočene na vzhodno fronto, kjer so začeli veliko ofenzivo vzdolž celotnega bojišča, ki je dolgo kar kakšnih 400 kilometrov. Spopadi na vzhodu so se začeli, potem ko so Rusi svoje sile umaknili iz okolice Kijeva.
"Umik ruske vojske z območja Kijeva je dvignil samozavest Ukrajincem. Na začetku vojne se je bilo veliko ljudi pripravljenih odpovedati Doneškemu bazenu, zdaj je govor le o ozemeljski celovitosti Ukrajine. Ljudje so to zagotovo vzeli za zmago, čeprav je šlo za strateško potezo." – Karmen Švegl
Prestolnico zdaj obiskujejo številni evropski državniki in izražajo podporo Ukrajini. A ukrajinski predsednik Zelenski vsak dan poudarja, da je najpomembnejša podpora materialna, torej orožje in strelivo, ki ju potrebujejo za nadaljnje upiranje ruski vojski.
"Ukrajinci si želijo še več pomoči, ostrejše sankcije proti Rusiji. Zahodu želijo povedati, poglejte, borimo se zase, a tudi za vas. Obvarovati želijo celotno Evropo, zato naj jim priskoči na pomoč, tudi z obljubo članstva v EU." – Karmen Švegl
* Zaradi nepredvidljivih razmer in prekinitve zveze smo pogovor z dopisnico izpeljali v dveh delih.
796 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Z dopisnico Karmen Švegl razmišljamo o bojevanju na vzhodu Ukrajine in o obljubah zahodnih voditeljev.
Na vzhodu Ukrajine grmijo eksplozije, ki spremljajo veliko rusko ofenzivo na Doneški bazen. Mariupolj je že od prvega dne pod nenehnim obstreljevanjem, na obali Azovskega morja so se še zadnji branilci zatekli v velik industrijski kompleks Azovstal. Še vedno se upirajo ruskim poskusom dokončnega zavzetja strateško pomembnega mesta. Ruska vojska naj bi se zavzetju tovarne odpovedala in se odločila za blokado obkoljenega kompleksa.
"Cilj Rusije je, da v Mariupolju razglasi zmago, kar je Putin že storil. Da se mesto delno očisti in pripravi na parado, ki bi tam lahko potekala 9. maja, ko Putin želi razglasiti zmago in veliko vojaško pridobitev v Ukrajini. Mariupolj naj bi bil izložbeno okno tega." – Karmen Švegl
Ruske sile so zdaj povsem osredotočene na vzhodno fronto, kjer so začeli veliko ofenzivo vzdolž celotnega bojišča, ki je dolgo kar kakšnih 400 kilometrov. Spopadi na vzhodu so se začeli, potem ko so Rusi svoje sile umaknili iz okolice Kijeva.
"Umik ruske vojske z območja Kijeva je dvignil samozavest Ukrajincem. Na začetku vojne se je bilo veliko ljudi pripravljenih odpovedati Doneškemu bazenu, zdaj je govor le o ozemeljski celovitosti Ukrajine. Ljudje so to zagotovo vzeli za zmago, čeprav je šlo za strateško potezo." – Karmen Švegl
Prestolnico zdaj obiskujejo številni evropski državniki in izražajo podporo Ukrajini. A ukrajinski predsednik Zelenski vsak dan poudarja, da je najpomembnejša podpora materialna, torej orožje in strelivo, ki ju potrebujejo za nadaljnje upiranje ruski vojski.
"Ukrajinci si želijo še več pomoči, ostrejše sankcije proti Rusiji. Zahodu želijo povedati, poglejte, borimo se zase, a tudi za vas. Obvarovati želijo celotno Evropo, zato naj jim priskoči na pomoč, tudi z obljubo članstva v EU." – Karmen Švegl
* Zaradi nepredvidljivih razmer in prekinitve zveze smo pogovor z dopisnico izpeljali v dveh delih.
Hrvati napovedujejo in pričakujejo izjemen izkupiček poletne sezone. Kljub napovedanim podražitvam se zmogljivosti polnijo, zaradi priprav na sprejem evra so naši južni sosedi marsikje že začeli tudi dvojno označevanje cen, dinamično pa je tudi na nepremičninskem trgu. Več v pogovoru z našo zagrebško dopisnico.
Mudimo se pri zahodnih sosedih. O suši, ki pesti sever Italije in obeta redukcije vode, o propadlem referendumu, ki ni vzbudil nobenega zanimanja ter o lokalnih volitvah. Dodajamo nekaj besed o poletnih počitnicah in nekaj turističnih nasvetov.
S Karmen Švegl se posvetimo dogajanju na preseku dveh področij, saj vojna v Ukrajini močno vpliva tudi na razmere v bližnjevzhodnih državah.
Oddaja 18. vzporednik je tokrat nekoliko drugačna. Če običajno zvezo z dopisniki vzpostavimo prek telefona, nas je danes Vlasta Jeseničnik obiskala v studiu.
S Polono Fijavž o realnosti ukrajinskih beguncev na Poljskem in v Nemčiji, graditvi zaklonišč in pojavu sodobnega fašizma.
V 18. vzporedniku z našim beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom pod drobnogled vzamemo vedno dinamične odnose na Balkanu.
V 18. vzporedniku z rusko dopisnico Vlasto Jeseničnik pogledujemo proti Moskvi.
Tanja Borčić Bernard o začetku turistične sezone na Hrvaškem, zamiku odprtja Pelješkega mosta in o odzivih hrvaške politike na rezultate slovenskih volitev.
Z dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o Muskovem prevzemu Twitterja, izvolitvi prve temnopolte vrhovne sodnice in grožnji z jedrsko vojno.
V 18. vzporedniku se odpravljamo v Italijo, kamor bodo ta konec tedna uprte oči številnih kristjanov po vsem svetu.
O predvolilni kampanji v Franciji se pogovarjamo z našo dopisnico Mojco Širok.
V 18. vzporedniku se nam oglasi Gašper Andrinek, ki v teh dneh raziskuje družbeno in politično sliko v baltskih državah.
V 18. vzporedniku se odpravljamo h kolegu Janu Grilcu, ki se te dni mudi na Madžarskem.
Naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž o trenutnih razmerah na Poljskem, ki množično sprejema begunce iz Ukrajine.
Z Andrejem Stoparjem o najnovejših Putinovih potezah ob invaziji, vplivu komunikacije voditeljev na razplet vojne in odzivu ameriške administracije na dogajanje.
Vlasta Jeseničnik spremlja dogajanje na frontnih črtah v Ukrajini in poroča o razpoloženju na ulicah ruskega glavnega mesta.
Eden izmed največjih težav naše južne sosede je tudi delovanje pravne države poroča Tanja Borčič Bernard.
Amerika trenutno ni pripravljena poslati vojake na teren, recimo v Ukrajino, da bi se tam borili, sporoča dopisnik Andrej Stopar.
Neveljaven email naslov