Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V 18. vzporedniku z rusko dopisnico Vlasto Jeseničnik pogledujemo proti Moskvi.
Na dan zmage nad fašizmom v Moskvi tradicionalno poteka vojaška parada, ob kateri predsednik Putin tokrat v govoru ni napovedal večjih sprememb glede vojne v Ukrajini. Deveti maj je v Rusiji eden od najpomembnejših praznikov, letos so predsednikov govor vsi pričakovali še malo bolj nestrpno.
"Putinov govor ob tokratnem dnevu zmage smo pozorno poslušali tudi zato, ker so nekateri zahodni mediji ugibali, da bi lahko razglasil vojno v Ukrajini. To se ni zgodilo, ponovil je znane obtožbe na račun zahoda. Več kot očitno je, da Rusija grobo krši mednarodno pravo, da si želi Ukrajino podrediti, uničiti njeno vojaško infrastrukturo." – Vlasta Jeseničnik
V Sloveniji težko razberemo, kakšno je večinsko mnenje Rusov o vojni v Ukrajini, hkrati pa tudi težko vidimo, kako na njihovo vsakdanje življenje vplivajo zahodne gospodarske in politične sankcije.
"Rusijo so začeli zapuščati mladi, dobro izobraženi ljudje. Številni so dom našli v nekdanjih sovjetskih republikah. Državo zapuščajo ljudje, ki nasprotujejo vojaški operaciji in se bojijo sankcij. Kljub izjemno visokim denarnim in zapornim kaznim ljudje v Rusiji še vedno protestirajo proti tej vojaški operaciji." – Vlasta Jeseničnik
Država je onemogočila dostop do nekaterih največjih zahodnih družabnih omrežij, a Rusi še vedno nekako najdejo pot do njih.
"Za namerno širjenje, po mnenju oblasti, lažnih informacij, je zagrožena 15-letna zaporna kazen. Pri ruskih medijih je ostala samo še agresivna propaganda. V pogovornih oddajah omenjajo tudi možnost jedrske vojne, neodvisnih medijev ni več." – Vlasta Jeseničnik
Rusi ostro kritizirajo Združene države Amerike in evropske države zaradi dobave orožja ukrajinski vojski, hkrati pa ruski voditelji tudi periodično omenjajo jedrsko orožje in opozarjajo na svojo vojaško moč.
796 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
V 18. vzporedniku z rusko dopisnico Vlasto Jeseničnik pogledujemo proti Moskvi.
Na dan zmage nad fašizmom v Moskvi tradicionalno poteka vojaška parada, ob kateri predsednik Putin tokrat v govoru ni napovedal večjih sprememb glede vojne v Ukrajini. Deveti maj je v Rusiji eden od najpomembnejših praznikov, letos so predsednikov govor vsi pričakovali še malo bolj nestrpno.
"Putinov govor ob tokratnem dnevu zmage smo pozorno poslušali tudi zato, ker so nekateri zahodni mediji ugibali, da bi lahko razglasil vojno v Ukrajini. To se ni zgodilo, ponovil je znane obtožbe na račun zahoda. Več kot očitno je, da Rusija grobo krši mednarodno pravo, da si želi Ukrajino podrediti, uničiti njeno vojaško infrastrukturo." – Vlasta Jeseničnik
V Sloveniji težko razberemo, kakšno je večinsko mnenje Rusov o vojni v Ukrajini, hkrati pa tudi težko vidimo, kako na njihovo vsakdanje življenje vplivajo zahodne gospodarske in politične sankcije.
"Rusijo so začeli zapuščati mladi, dobro izobraženi ljudje. Številni so dom našli v nekdanjih sovjetskih republikah. Državo zapuščajo ljudje, ki nasprotujejo vojaški operaciji in se bojijo sankcij. Kljub izjemno visokim denarnim in zapornim kaznim ljudje v Rusiji še vedno protestirajo proti tej vojaški operaciji." – Vlasta Jeseničnik
Država je onemogočila dostop do nekaterih največjih zahodnih družabnih omrežij, a Rusi še vedno nekako najdejo pot do njih.
"Za namerno širjenje, po mnenju oblasti, lažnih informacij, je zagrožena 15-letna zaporna kazen. Pri ruskih medijih je ostala samo še agresivna propaganda. V pogovornih oddajah omenjajo tudi možnost jedrske vojne, neodvisnih medijev ni več." – Vlasta Jeseničnik
Rusi ostro kritizirajo Združene države Amerike in evropske države zaradi dobave orožja ukrajinski vojski, hkrati pa ruski voditelji tudi periodično omenjajo jedrsko orožje in opozarjajo na svojo vojaško moč.
Z washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem o Trumpovi okužbi s koronavirusom, predvolilnem času in glasovanju po pošti ter o pomenu posameznih držav pri rezultatu volitev.
V 18. vzporedniku se obračamo proti severni sosedi, kjer v teh dneh obeležujejo 100. obletnico koroškega plebiscita. Z našo avstrijsko dopisnico Petro Kos Gnamuš razmišljamo, ali ta obletnica danes ljudi povezuje ali razdružuje, kako se Avstrijci odzivajo na nov val okužb s koronavirusom, kakšne bodo gospodarske posledice okrnjene poletne turistične sezone in kako bodo letos pozimi delovala priljubljena avstrijska smučarska središča. Obregnemo pa se tudi ob slovensko-avstrijske kulinarične odnose.
O (ne)uspehih ameriške zunanje politike na Bližnjem vzhodu in projekcij slike Tadeja Pogačarja na najvišji stavbi na svetu. Z Bližnjega vzhoda naša dopisnica Karmen Švegl.
A se je Hrvaški zavestno tveganje z odpiranjem turističnih zmogljivosti sredi pandemije izplačalo, kakšne bodo gospodarske posledice izpada dela dohodkov in kakšni so načrti za popotresno obnovo Zagreba v novem zakonu?
Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž o vključitvi več tisoč beguncev v nemško družbo, njihovem položaju, izobrazbi in zaposlitvi ter posledicah, ki jih je imela odločitev Merklove, da odpre vrata za prosilce za azil.
Z dopisnikom Boštjanom Anžinom o porazu Demokratične stranke socialistov na parlamentarnih volitvah, o novih pogajanjih med Srbijo in Kosovom ter o bolgarskem protestu proti vladi.
Z dopisnikom Jankom Petrovcem o gospodarskih posledicah italijanskih mest na turizem, o začetku novega šolskega leta, o novem volilnem zakonu in o jesenski festivalski sezoni.
Z dopisnico Mojco Širok o delovanju upravnega središča Evropske unije ob vseh omejitvah potovanj, o odzivih evropskih voditeljev na belorusko politično krizo in o trgovinskem sporazumu z Združenim kraljestvom.
Z dopisnico Karmen Švegl o stanju po eksploziji, prostovoljni pomoči mladih Libanoncev, o obljubljeni finančni in materialni pomoči mednarodne skupnosti ter protivladnih protestih.
Berlinska dopisnica Polona Fijavž o pisani zasedbi protestnikov in teorijah zarote, gospodarskih kazalcih v predsedujoči članici Evropske unije in napovedanem umiku dela ameriških vojakov iz Nemčije.
Tanja Borčić Bernard o odzivu zagrebških mestnih oblasti na naravne nesreče, rezultatih nedavnih parlamentarnih volitev in letošnji turistični sezoni na Hrvaškem.
Z Andrejem Stoparjem, našim dopisnikom iz ZDA, o hitri rasti števila okuženih in umrlih za koronavirusno boleznijo, Trumpovemu spreminjanju stališč v zvezi z nošenjem mask, njegovi novi podobi in o zapuščini Johna Lewisa.
Z bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl o preobrazbi Hagije Sofije v mošejo, izraelskih načrtih za priključitev ozemelj in pomenu dopisnikov v tujini.
O aktualnih razmerah na področju koronavirusa, kako je s turizmom pri naših severnih sosedih in kako potekajo priprave na 100. obletnico koroškega plebiscita.
Hitro povečevanje števila okuženih s koronavirusom v balkanskih državah napoveduje slabo poletje za turizem, že v Srbiji, ki je od vseh držav najbolj odprta, je zdajšnji upad števila turistov več kot devetdesetodstoten.
V 18. vzporedniku se tako kot številni Slovenci v teh dneh odpravljamo na hrvaško obalo.
Z našo dopisnico Vlasto Jeseničnik potujemo v Moskvo, kjer epidemija koronavirusne bolezni še zdaleč ni končana, a Rusi kljub temu ne umikajo svojih velikih načrtov.
Opustele ulice mest med epidemijo so pokazale, da so tudi v prometnih ureditvah mogoče hitre spremembe in ker se skoraj vsako mesto sooča s takšnim ali drugačnim prometnim problemom, so mnoga skušala izkoristiti zadnje mesece za načrtovanje drugačnih prometnih ureditev. Nekatera so na tem področju bolj aktivna kot druga, zato smo poklicali naše dopisnike, ki so epidemijo preživeli v mestih, od koder poročajo, da nam opišejo stanje prometa in spremembe, ki jih mesta načrtujejo. Nastopajo mesta Bruselj, Beograd, Moskva, Berlin, Rim, Washington, Zagreb in Dunaj.
Naša dopisnica iz Dunaja Petra Kos Gnamuš o ponovnem odprtju meje, ki je v preteklih tednih za mnoge predstavljala neprehodno oviro do svojcev ali službe.
Združene države so ta teden presegle žalostni mejnik in postale prve z več kot 100.000 mrtvimi zaradi koronavirusa, v ospredje pa že silijo teme, povezane z novembrskimi predsedniškimi volitvami.
Neveljaven email naslov