Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na predvečer slovenskega kulturnega praznika so podelili najvišje državne nagrade za umetniške dosežke. Prešernovo nagrado za življenjski opus sta prejela baletni plesalec in koreograf, režiser, publicist in pedagog dr. Henrik Neubauer in pesnica in prevajalka Erika Vouk. Rodila se je v Mariboru leta 1941 in še danes živi tam, kjer so nastajali fragmenti njene poezije in ki jih je pogosto dokončno osmislila v Belem križu nad Portorožem. Ustvarila je mojstrske lirične miniature polne melanholije in miru, a tudi življenjskega erosa. Poseben, prevajalski eros pa jo je več let gnal, da je prevedla drugi del Goethejevega Fausta. Ni ga prevajala edina, a je izšel prvi. Obenem je nagrajenka šele druga pesnica, ki je prejela Prešernovo nagrado. Vabljeni k poslušanju oddaje, ki jo je Irena Kodrič Cizerl pripravila s pomočjo različnih ustvarjalnih sopotnikov Voukove in arhivskega gradiva.
1567 epizod
Prisluhnite zanimivim dnevnim vsebinam, ki smo jih pripravili na Radiu Maribor.
Na predvečer slovenskega kulturnega praznika so podelili najvišje državne nagrade za umetniške dosežke. Prešernovo nagrado za življenjski opus sta prejela baletni plesalec in koreograf, režiser, publicist in pedagog dr. Henrik Neubauer in pesnica in prevajalka Erika Vouk. Rodila se je v Mariboru leta 1941 in še danes živi tam, kjer so nastajali fragmenti njene poezije in ki jih je pogosto dokončno osmislila v Belem križu nad Portorožem. Ustvarila je mojstrske lirične miniature polne melanholije in miru, a tudi življenjskega erosa. Poseben, prevajalski eros pa jo je več let gnal, da je prevedla drugi del Goethejevega Fausta. Ni ga prevajala edina, a je izšel prvi. Obenem je nagrajenka šele druga pesnica, ki je prejela Prešernovo nagrado. Vabljeni k poslušanju oddaje, ki jo je Irena Kodrič Cizerl pripravila s pomočjo različnih ustvarjalnih sopotnikov Voukove in arhivskega gradiva.
V rubriki Nad leta z nasmehom smo gostili 80-letnega Franja Glinška, Ptujčana in Haložana, velikega ljubitelja umetnosti, ki je nekoč gromko recitiral slovenske klasike, poezijo pa piše tudi sam. Pripravila Irena Kodrič Cizerl. (www.radiomaribor.si)
V rubriki EN SVET pa smo opozorili na finančne spodbude EKO SKLADA in na podaljšan rok za kreditiranje nekaterih investicij. (www.radiomaribor.si)
Nasvet, vreden oskarja in z njim pametna navodila o dopustu in požarni varnosti. (www.radiomaribor.si)
Tokrat se oziramo v preteklost in se s pomočjo radijskih valov vračamo 100 let nazaj. Naša gostja novinarka in pisateljica Milena Miklavčič je pred nedavnim izdala knjigo z naslovom Ogenj, rit in kače niso za igrače, v njej pa je na skoraj 400 straneh zbrala dognanja o intimnem življenju naših prednikov. Nekaj zanimivih podrobnosti je v pogovoru z njo zbrala Nataša Kuhar.
Današnji dan zaznamuje obletnica vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Radijsko se spominjamo dogajanja na mejnem prehodu Šentilj, novinarka Breda Čepe pa je klepetala z nekdanjima sodelavcema, ki trenutno bivata v prestopnici Evropske unije.
Obmejno ragdonsko območje se je v zadnjem desetletju po vstopu Slovenije vEU še bolj povezalo s sosednjo Avstrijo. Vse več je tistih, ki si pri sosedih služijo kruh, precejšen posluh za gospodarstvo je na avstrijsko stran zvabil številne podjetnike in tudi mladi se vse pogosteje odločajo za šolanje v avstrijskih šolah. Kaj je obmejnemu radgonskemu območju ostalo od veselega pričakovanja pred desetletjem, je preverila Katarina Klep Černejšek.
Odpravili smo se v majhno občino Kuzma, ki leži na tromeji Slovenija – Avstrija in Madžarka. Tamkajšnji župan Jožef Škalič pravi, da ima tako kot vsaka stvar, tudi vstop Slovenije v Evropsko unijo prednosti in slabosti. Prisluhnite pogovoru, ki ga je pripravila Natša Kuhar.
V današnjem prazničnem četrtku je bil naš gost predstojnik katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede doktor Milan Brglez, ki je spregovoril o tem, ali je Slovenija izkoristila možnosti in priložnosti, ki jih ponuja Evropska unija. Z njim se je pogovarjal Dejan Rat.
Pogovor Dejana Rata z zdaj že nekdanjim poslancem Pozitivne Slovenije Draganom Bosničem. (www.radiomaribor.si)
28. april je svetovni dan varnosti in zdravja pri delu, razglasila ga je Mednarodna organizacija dela, namen tega dne pa je promovirati prizadevanja za varnejše, bolj zdravo in dostojno delo na globalni ravni.Mreža nevladnih organizacij v Sloveniji vodi projekt GAZZ - Gibalna aktivnost za zdravje, projekt pa je usmerjen v zdravje vseh zaposlenih v Sloveniji. Spodbuja delodajalce k uvajanju ukrepov promocije zdravja v svoje delovno okolje in osrednje mesto namenja gibalnim vajam med delovnim časom.Naš sogovornik g. Viktor Sušec je strokovni vodja projekta in povprašali smo ga, kaj lahko zaposleni sami storimo za svoje zdravje na delovnem mestu in tudi izven njega, kakšno vlogo lahko ima pri skrbi za zdravje delodajalec ... Pogovor je pripravila Romana Fekonja. (www.radiomaribor.si)
Spregovorili smo o knjižici z naslovom Preprosto po babičino, ki so jo skupaj z Lions klubom Maribor pripravili in ustvarili dijaki in dijakinje ter seveda profesorji srednje šole za gostinstvo in turizem Maribor. Pripravila Tamara Zupanič Čučnik. (www.radiomaribor.si)
22. april je svetovni dan Zemlje, ki ga na pobudo civilne družbe po vsem svetu praznujejo že od leta 1963. Ob tem dnevu posamezniki in številne okoljske organizacije pripravljajo najrazličnejše projekte, dogodke in prireditve, s katerimi želijo opozoriti na pomembnost in edinstvenost planeta, na katerem živimo. Na enkratnost našega planeta še vrsto let opozarja priznana klimatologinja doktorica Lučka Kajfež Bogataj, ki smo jo pred jutrišnjim dnevom zemlje povabili pred mikrofon. Prepričana je,da vreme ne sme biti naš sovražnik; z znanjem, spoštovanjem in pametnim načrtovanjem ga lahko izkoristimo sebi v prid. Podnebne spremembe so tukaj, ekstremni vremenski pojavi, pa nas opozarjajo nanje, pravi Lučka Kajfež Bogataj. Pogovor je pripravila Nataša Kuhar. (www.radiomaribor.si)
Prisluhnite pogovoru Irene Kodrič Cizerl s televizijskim novinarskim kolegom Marjanom Šrimfom,v katerem smo se spomnili na njegovo nedavno potovanje po daljnih krajih - Japonske, Mjanmara in Palaua. Prvi filmski izdelek s potovanja bo na sporedu Televizije Maribor že nocoj. (www.radiomaribor.si)
Ali veste, kako zelo dobro znajo gluhi in naglušni prebirati našo govorico telesa? Zelo težko jim prikrijemo čustvena stanja. Po enajsti smo na Radiu Maribor spregovorili o kretanju oziroma znakovnem jeziku spregledanega sveta, sveta gluhih in naglušnih. Prispevek je pripravila Natalija SInkovič. (www.radiomaribor.si)
Veliko je malih skrivnosti pekovskih mojstric in nekatere vam razkrivamo v reportažnem utrinku peke potice, v pomoč vsem, ki se trudijo s potico v teh pred prazničnih dneh. Pripravila Brigita Mohorič.
Neveljaven email naslov