Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob razmišljanjih, da bi za zajezitev širjenja epidemije korona virusa uvedli nadzor gibanja prebivalcev z mobilnimi aplikacijami, se vrstijo tudi opozorila o pasteh tovrstnega nadzora. Na Inštitutu za kriminologijo ljubljanske Pravne fakultete poudarjajo, da sodobne digitalne tehnologije sicer ponujajo številne pozitivne možnosti uporabe, vendar je pred uvedbo tovrstnih orodij, sploh če jih kot obvezne predpiše država, treba oceniti, ali sploh in v kakšnem obsegu lahko dejansko pripomorejo k doseganju zastavljenega cilja. Nadzor gibanja prebivalstva je problematičen tako z vidika zasebnosti, kot pravice do varstva osebnih podatkov, posredno pa lahko vpliva še na celo vrsto drugih pravic in pomembno sooblikuje bodoče življenje v naši družbi. Več o pasteh, ki jih prinaša uporaba aplikacij za nadzor gibanja, je za našo oddajo Aktualno med drugim povedala Pika Šarf z Inštituta za kriminologijo.
437 epizod
Radio je zaradi svoje narave prvi, ki lahko objavi novico. Zato bo kot medij vedno aktualen. Aktualno je oddaja, v kateri se novinarji z gosti poglobijo v ozadja dogajanja in novic. Je čas, ko prvo informacijo dopolnimo z dodatnim vedenjem, mnenji, komentarji. Dogajanje v svetu, Sloveniji, Kopru ali v Bovcu, "aktualno" si ne postavlja meja.
Ob razmišljanjih, da bi za zajezitev širjenja epidemije korona virusa uvedli nadzor gibanja prebivalcev z mobilnimi aplikacijami, se vrstijo tudi opozorila o pasteh tovrstnega nadzora. Na Inštitutu za kriminologijo ljubljanske Pravne fakultete poudarjajo, da sodobne digitalne tehnologije sicer ponujajo številne pozitivne možnosti uporabe, vendar je pred uvedbo tovrstnih orodij, sploh če jih kot obvezne predpiše država, treba oceniti, ali sploh in v kakšnem obsegu lahko dejansko pripomorejo k doseganju zastavljenega cilja. Nadzor gibanja prebivalstva je problematičen tako z vidika zasebnosti, kot pravice do varstva osebnih podatkov, posredno pa lahko vpliva še na celo vrsto drugih pravic in pomembno sooblikuje bodoče življenje v naši družbi. Več o pasteh, ki jih prinaša uporaba aplikacij za nadzor gibanja, je za našo oddajo Aktualno med drugim povedala Pika Šarf z Inštituta za kriminologijo.
Začenjajo se poletne počitnice, čas ko se bo marsikdo odločil za oddih. Na dopust pa se lahko odpravite na več načinov - ena od možnosti so javna prevozna sredstva. Preverili smo kako je, če se z javnim prevozom odpravite na počitnice v slovensko in hrvaško Istro.
Po zaprtju lokalnega odlagališča Stara Gora in propadlemu projektu CERO novogoriška mestna občina in Komunalno podjetje preko medijev seznanjata občane, kdo je kriv za težave z odpadki, ki jih že nekaj časa vozijo iz Nove Gorice na Ptuj. Vsaka od vpletenih strani sta s svojimi argumenti in s svojimi odvetniki danes predstavili svojo plat zgodbe. Stališča in argumente povzema Nataša Uršič.
Minuli petek je koprski župan s povabljenimi arhitekti predstavil projekt »Dotik neba - velike urbane vizije«, ki predstavlja možnosti za gradnjo več sto metrskega nebotičnika nekje na robu mesta. Gre za preizkus zamisli, ki naj bi jo v nadaljevanju konkretneje izpeljali ugledni tuji arhitekti. Nekaj pojasnil in razmislekov vam ponuja Neva Zajc.
Muzej novejše zgodovine in Primorske novice vabijo v sodelovanju pri projektu Isto srce prinesite nazaj, s katerim bi radi ohranili spomin na 24 generacij primorskih fantov in mož, ki so bili redno vpoklicani v italijansko vojsko, in na tri generacije, ki so bile mobilizirane v posebne bataljone. Življenje so morali dati na razpolago državi, ki je Slovence nameravala izbrisati kot narod. Prebivalce Primorske prosijo, da v muzejsko zbirko posredujejo gradivo o svoji usodi ali usodi svojih prednikov v italijanski vojski, pa tudi o usodi primorskih fantov po kapitulaciji Italije. Gradivo bo hranil muzej, ga digitaliziral in pripravil razstavo, knjigo im dokumentarni film, nekatere zgodbe pa bodo zapisane tudi v Primorskih novicah.Z zgodovinarko Ireno Uršič, zaposleno v Muzeju novejše zgodovine, kjer skrbi za zbirko Slovenci v italijanski vojski, se je pogovarjala Breda Biščak.
Projekt Viški hrane je ideja slovenskih Lions Clubov. V nekaterih drugih krajih je že stalnica. Lionsi so s tem želeli opozoriti, da obstaja pot, kako hrano, namesto da konča med biološkimi odpadki, ponuditi tistim, ki jo potrebujejo. Na pobudo Ministrstva za kmetijstvo je z razdeljevanjem hrane prvi začel Mercator. Ponekod so pozneje podpisali še pogodbo s trgovskim centrom Tuš. Projekt Viški hrane je pred kratkim zaživel tudi na Obali. Člani Lions Clubov razvažajo hrano prostovoljno, s svojimi avtomobili, skoraj vse dni v tednu pa jo predajajo prostovoljcem Rdečega križa. Na petkov večer se je v to humanitarno akcijo skupaj z Antonom Placerjem iz Lions Cluba Koper Capodistria podala tudi Jana Samsa.
V večini slovenskih družb zaposleni delajo v okolju, ki ne spodbuja njihove samostojnosti in ustvarjalnosti. Namesto teh prevladujejo mobing, izrazita tekmovalnost in nesposobnost sodelovanja. Osebno stisko zaposlenih, ki je pogost vzrok bolezni in celo samomora, poglabljata še brezobzirno izkoriščanje in kršenje delavskih pravic, so med drugim povedali številni sogovorniki na nedavnem posvetu Varuha človekovih pravic s pomenljivim naslovom Kdo je delu ukradel čast. To se v zapisu o posvetu sprašuje tudi Lea Širok.
Danes mineva 10 let od vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Na predvečer priključitve je bila osrednja prireditev na trgu "na tedanji meji" pri železniški postaji v Novi Gorici. Slavnostna govorca sta bila tedanji predsednik evropske komisije Romano Prodi in predsednik vlade Anton Rop, ki ste ju že slišali v jutranji kroniki. V naslednjih minutah se bomo spomnili takratnih pričakovanj in pogledali, kje so se napovedi, obljube ali želje glede članstva v Evropski uniji uresničile in kje ne. Oddajo je v sodelovanju z Alenko Terlep in Niko Benedik pripravila Tjaša Škamperle.
Novogoriški Hit se po izrazito slabih rezultatih v prvi polovici lanskega leta počasi pobira iz rdečih številk. Njegova rešitev je v večanju prihodkov in prestrukturiranju. V prihodnjih letih se bo družba usmerila v krepitev družb s sedežem v Sloveniji in skušala povečati obisk, ter podaljšati čas njihovega bivanja. Hčerinski družbi v Sarajevu in Črni Gori pa namerava odprodati. Seveda za dobro ceno. O dosedanjih dosežkih in načrtovanih potezah v prihodnjih štirih letih se je s predsednikom uprave Dimitrijem Picigo pogovarjala Ingrid Kašca Bucik.
Slovenijo so v okviru razvojnh projektov, ki jih vodita Društvo Edirisa Slovenije in Mirovni inštitut, obiskale gostje iz Ugande in Ruande. Na Fakulteti za humanistične študije so govorile o stereotipih, ki jih gojimo do Afričanov, kolonializmu, diktatorstvu in genocidu. Več pa v Aktualni temi, ki jo je pripravil Matej Rodela.
Dušan Valentinčič se je vrnil na čelo koprskega zapora. Direktor je enkrat že bil, vmes tudi dvakrat prvi mož Uprave za izvrševanja kazenskih sankcij. Obiskali smo ga ravno v času polemične razprave o plačljivosti prestajanja kazni zapora. Zaporu se kar tretjina obsojencev poskusi izogniti. Eden bolj razvpitih primerov zadnje čase je "pobeg" nekdanjega predsednika uprave Luke Roberta Časarja. Tudi o tem v aktualnem pogovoru, ki ga je pripravila Tjaša Škamperle.
V Sloveniji za periferno arterijsko boleznijo vsako leto na novo zboli okrog 3000 ljudi. Ob pravočasnem ukrepanju in zdravljenju je lahko bolniku mogoče precej izboljšati kakovost življenja. Številnim lahko rešijo življenje, kajti zamujeno zdravljenje pomeni potrebo po amputaciji. Dan žil je razglasila Evropska organizacija za žile, njeno letošnje geslo je Nič več amputacij zaradi žil. O pomenu pravočasnega prepoznavanja bolezni se je Tjaša Lotrič v oddaji Aktualno pogovarjala s predstojnikom kirurškega oddelka v Splošni bolnišnici Izola, Mladenom Gasparinijem.
V Sloveniji smo 20. marca 2014 prvič obeležili dan žil. V Sloveniji za periferno arterijsko boleznijo vsako leto na novo zboli okrog 3000 ljudi. Ob pravočasnem ukrepanju in zdravljenju je lahko bolniku mogoče precej izboljšati kakovost življenja. Številnim lahko rešijo življenje, kajti zamujeno zdravljenje pomeni potrebo po amputaciji. Dan žil je razglasila Evropska organizacija za žile, njeno letošnje geslo je Nič več amputacij zaradi žil. O pomenu pravočasnega prepoznavanja bolezni se je Tjaša Lotrič v oddaji Aktualno pogovarjala s predstojnikom kirurškega oddelka v Splošni bolnišnici Izola, Mladenom Gasparinijem.
Šestnajsti festival malvazije v Portorožu je, tri leta po podpisu pisma o nameri, ta teden spet odprl vprašanje čezmejnega istrskega vinorodnega okoliša. To dokazuje, da vinogradniki Slovenske in Hrvaške Istre nad tem projektom niso obupali. Zadržki so bolj formalni kot vsebinski. Sodelovanje je namreč že zdaj zelo razvejano in se ne ozira na meje. Nekaj poudarkov iz razprave o čezmejnem istrskem vinorodnem okolišu je strnila Jasna Preskar.
V uredništvu glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija je nastal kratki glasbeni film »Lipicanci« scenaristke in režiserke Jasne Hribernik, direktor fotografije je bil Uroš Hočevar. Avtor glasbe Janez Dovč je k sodelovanju povabil glasbenika Boštjana Gombača in Metoda Benka. V Kobilarni Lipica si je z ustvarjalci nov poklon žlahtnemu konju in poeziji Edvarda Kocbeka ogledala Maja Kirar.
Sinoči je bila v Novi Gorici že 17. prireditev »Gospodarstvenik Primorske«. Dogodku sta vtisnila pečat predvsem razglasitev najboljših menedžerjev lanskega leta in pogovor z novim gospodarskim ministrom Metodom Dragonjo. Kratek povzetek sta pripravili Nataša Ugrin Tomšič pripravila Jasna Preskar.
V oddaji predstavljamo vojaško utrdbo, edino v Kopru, ki spominja, da se je moralo mesto nekoč braniti pred vsiljivimi gosti. To je koprski bastion, obrambna utrdba na severni obvoznici. Več v prispevku Neve Zajc.
Še vedno se 65 transformatorskih postaj napaja preko agregatov vendar se stanje iz dneva v dan izboljšuje. Vzpostavitev varnega omrežja bo trajala več let. Trenutno poteka popis škode na terenu. Po prvih ocenah znaša 13 in pol milijonov evrov. Nataša Uršič se je pogovarjala z direktorjem sektorja za distribucijsko omrežje na Elektro Primorska Radkom Carlijem .
Neveljaven email naslov