Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tržaški anarhist Umberto Tommasini ni zapustil nobene pisne oporoke, a je vse njegovo življenje spomenik človeškemu dostojanstvu. Tako je v predgovoru k slovenskemu prevodu avtobiografije z naslovom - Kovač anarhist, spomini aktivista med Trstom in Barcelono, napisal zgodovinar Claudio Venza, ki je v sedemdesetih letih, skupaj s Claro Germani posnel Tommasinija, ki je pripovedoval o svojem burnem življenju večnega upornika in aktivista. Navdihujočo avtobiografijo, ki je letos izšla pri založbi *cf, je v slovenščino prevedla Koprčanka Eva Brajkovič. Knjigarna Libris jo je v začetku marca, tik pred ukrepi proti širjenju pandemije koronavirusa, predstavila v Kopru. Tam je bila tudi Lea Širok, in nastal je naslednji zapis.
Fotografija iz knjige Kovač anarhist: Umaberto Tommasini in Clara Germani v Vivaru leta 1972.
437 epizod
Radio je zaradi svoje narave prvi, ki lahko objavi novico. Zato bo kot medij vedno aktualen. Aktualno je oddaja, v kateri se novinarji z gosti poglobijo v ozadja dogajanja in novic. Je čas, ko prvo informacijo dopolnimo z dodatnim vedenjem, mnenji, komentarji. Dogajanje v svetu, Sloveniji, Kopru ali v Bovcu, "aktualno" si ne postavlja meja.
Tržaški anarhist Umberto Tommasini ni zapustil nobene pisne oporoke, a je vse njegovo življenje spomenik človeškemu dostojanstvu. Tako je v predgovoru k slovenskemu prevodu avtobiografije z naslovom - Kovač anarhist, spomini aktivista med Trstom in Barcelono, napisal zgodovinar Claudio Venza, ki je v sedemdesetih letih, skupaj s Claro Germani posnel Tommasinija, ki je pripovedoval o svojem burnem življenju večnega upornika in aktivista. Navdihujočo avtobiografijo, ki je letos izšla pri založbi *cf, je v slovenščino prevedla Koprčanka Eva Brajkovič. Knjigarna Libris jo je v začetku marca, tik pred ukrepi proti širjenju pandemije koronavirusa, predstavila v Kopru. Tam je bila tudi Lea Širok, in nastal je naslednji zapis.
Fotografija iz knjige Kovač anarhist: Umaberto Tommasini in Clara Germani v Vivaru leta 1972.
Predsednik evro-sredozemske univerze Emuni Abdelhamid El-Zoheiry optimistično gleda na prihodnost ustanove, ki ima sedež v dijaškem domu v Portorožu. Prepričan je, da lahko za Slovenijo postane mednarodno okno za krepitev medkulturnega dialoga v Sredozemlju, za promocijo slovenskega visokošolskega izobraževanja, pa tudi gospodarskega in drugega sodelovanja. El-Zoheiry, sicer doktor medicinskih znanosti in med drugim prvi predsednik univerze Heliopolis v Kairu, priznava, da je bil Emuni v preteklosti premalo dejaven, obenem pa poudarja, da ni bil ustanovljen kot običajna univerza. To po njegovem dokazujejo tudi sredstva, ki jih je v sedmih letih dobil iz slovenskega proračuna in zaradi katerih je bil v zadnjem času v središču pozornosti medijev in javnosti. S predsednikom Emunija El-Zoheiryem se je za oddajo Aktualno pogovarjala Lea Širok.
70. obletnica osvoboditve Auschwitza, enega od šestih nacističnih taborišč za sistematično pobijanje Judov, Romov in pripadnikov drugih narodnosti, ponuja priložnost za razmislek o današnjem času. Podobno kot v obdobju med svetovnima vojnama, se svet danes sooča s hudo gospodarsko krizo in posledičnim naraščanjem javnega in nasilnega izražanja nestrpnosti. Vojna žarišča, ki smo jih še nekaj let nazaj spremljali z varne razdalje preko medijev, se s terorizmom selijo na evropska tla. Zaskrbljujoče je tudi zaostrovanje odnosov z Rusijo. Svet je v nekakšni tihi globalni vojni, zgodovino smo morda podcenjevali, med drugim razmišlja docent novejše zgodovine dr. Gorazd Bajc iz Trsta, ki ga je Lea Širok ob Mednarodnem dnevu spomina na holokavst povabila k pogovoru.
Sinoči so v Portorožu razglasili Osebnost Primorske lanskega leta. Poslušalci Radia Koper, gledalci TV Koper in bralci Primorskih novic so kot izjemnega in častnega posameznika v družbi tokrat prepoznali tabornico Nino Kapelj. Lani je posodila ime, obraz in roke za akcijo Obnovimo slovenske gozdove. Mlada tabornica, načelnica Roda kraških viharnikov Postojna, ki je že od malih nog tesno povezana z naravo, je zastavila svoje ime za družbeno akcijo, v sklopu katere je taborniška zveza z Zavodom za gozdove in 800 prostovoljci posadila 28.000 sadik mladih dreves. Največ, kar petino sadik, so posadili na Postojnskem, kjer je akcijo koordinirala Kapljeva. Primorci so jo izbrali za osebnost Primorske. Z njo se je pogovarjala Tjaša Škamperle.
Že več kot pol leta so v Sloveniji dovoljena zdravila na osnovi THC-ja, ene od učinkovin, ki jih najdemo v konoplji. Še ta mesec pa bi naj v naših lekarnah že imeli surovino, sintetični THC, iz katerega bodo na podlagi recepta in po navodilih zdravnika lahko pripravljali zdravila za bolnike z rakom, multiplo sklerozo in drugimi boleznimi. Maja Kirar.
Francoski satirični tednik Charlie Hebdo je bil dopoldan v Parizu tarča kravega napada. Tednik naj bi povzročil razburjenje med muslimani zaradi objav karikatur preroka Mohameda. Po za zdaj znanih podatkih je v napadu umrlo 12 ljudi, med njimi več novinarjev in karikaturistov, pa tudi urednik, ki je bil večkrat tarča groženj in je živel pod policijsko zaščito. Za komentar tega dogodka je neva zajc poklicala primorskega karikaturista Franca Jurija, ki je o tem povedal.
Danes praznujemo Dan samostrojnosti in enotnosti v počasitev plebiscitarne odločitve slovenskega naroda za samostojno pot. Najprej je bil to dan samostojnosti, kasneje pa smo mu dodali še enotnost, saj so Slovenci in Slovenke s tem dejanjem izkazali največjo enotnost v dotedanji zgodovini. Z evropsko komisarko za promet Violeto Bulc se o tem, koliko je naša država še samostojna in kakšne so njene priložnosti v evropskih in svetovnih integracijah, pogovarja Ingrid Kašca Bucik.
Slovenska komunalna podjetja so se odločila, da bodo poskušala izoblikovati boljšo družbo. Nedavno so opozorila na velike količine zavržene hrane, želijo pa tudi spodbuditi pitje vode iz pipe, ki je pri nas zelo kakovostna. S pitjem vode iz plastenk namreč močno obremenjujemo naše okolje.
Policija ponuja denarno nagrado za koristne informacije o tem, kje bi lahko bil pobegli Rober Časar. Nekdanji prvi mož Luke Koper bi moral marca začeti prestajati zaporno kazen zaradi nezakonitih poslov, a je že skoraj leto dni na begu, za njim pa je poleti pobegnila tudi družina. Na policiji pravijo:pri iskanju ne smemo uporabiti prikritih preiskovalnih sredstev, detektivska zbornica pa: prej ali slej ga bodo našli. Več Tjaša Škamperle.
Tudi v Divači bodo v nedeljo volilci znova morali na volišča, odločali pa se bodo med Alenko Štrucl Dovgan in Ivanom Kovačičem. V prvem krogu sta zbrala 27 oziroma 15 odstotkov glasov, oba pa se za položaj župana potegujeta s podporo volilcev. Koga bodo izbrali v Divači, 34-letnega univerzitetno diplomiranega inženirja prometa Kovačiča, ali dvajset let starejšo ekonomistko in računovodjo Štrucl-Dovganovo. Kandidata je pred mikrofon povabila Irena Cunja.
V Mestni občini Nova Gorica se je v prvem krogu za županski stol potegovalo devet kandidatov. V končni obračun sta se uvrstila aktualni župan Matej Arčon in novinec v politiki Luka Manojlovič. V drugi krog se s precejšnjim naskokom podaja Arčon. Pred nedeljskimi volitvami ju je soočila Ingrid Kašca Bucik.
V Komnu bosta v drugem krogu županskih volitev voljo volilcev merila župan Danijel Božič in njegov protikandidat Marko Bandelli. Božiča je v prvem krogu podprlo dobrih 44 odstotkov volilcev, Bandelli pa je zbral dobrih 28 odstotkov glasov. Ali bo Božič prednost še nadgradil, ali pa bodo volilci podprli Bandellija, ki si je že zagotovil glasove tretjeuvrščenega v prvem krogu županskih volitev. Kandidata je pred mikrofon povabila Irena Cunja.
V drugem krogu lokalnih volitev se bosta za mesto župana v občini Ajdovščina potegovala aktualni župan Marjan Poljšak in aktualni svetnik v občinskem svetu Tadej Beočanin. V prvem krogu je bil slednji v rahli prednosti pred Poljšakom. Kandidata je soočila Karin Zorn.
V dnevih pred lokalnimi volitvami smo k mikrofonu povabili tudi specialistko klinične psihologije, doktorico znanosti Marjeto Ritchie. Ritchijeva je rojena v Sloveniji, študij je dokončala v Združenih državah Amerike, od koder se je preselila v Kanado. Tam doktorirala in tudi ostala. Predavala je na različnih univerzah, delala na vodstvenih položajih zdravstvenih ustanov, ukvarja se s psihoterapijami, redno piše članke. V domovino se redno vrača. Vprašanje, ki nas je pripeljalo do nje, je: Kdo se pri nas odloča za politiko? Pogovor, ki ga je pripravila Mateja Brežan, pa se je razvil tudi do moralnih vrednot, etike delovanja, laži in karierizma.
Komisija za preprečevanje korupcije je ob svoji deseti obletnici pripravila prvi Teden boja proti korupciji. Kakor ob tej priložnostni poudarja njen predsednik Boris Štefanec, je KPK s svojim delovanjem pomembno prispevala tudi k večji ozaveščenosti javnosti o tem družbeno škodljivem in razraščenem pojavu. Diagnoza je torej postavljena, vendar zdravila zanjo ostajajo zaprta v omarah vsakokratnih koalicij, dodaja. Po njegovem mnenju ima nova vlada sedaj priložnost, da iz svoje sredine izloči neprimerne politike. Namestnica predsednika KPK Alma Sedlar pa v pogovoru za Radio Koper med drugim ugotavlja, da občinska politika ostaja sivo polje tako glede raziskanosti, kakor preprečevanja korupcije.
Na Radiu Koper predstavljamo kandidate za župane in občinske svetnike v primorskih občinah. V Tolminu se bosta za županski stolček pomerila dva kandidata. Oba sta strankarsko neodvisna. Aktualni župan Uroš Brežan ima listo s svojim imenom, podpirajo pa ga tudi stranke ZZP, SLS in SD. Njegova protikandidatka Martina Klanjšček je kandidatka liste DOR, podpirajo pa jo DeSUS, SDS in NSi. Za mesto svetnikov se bo sicer potegovalo 10 strank in list. Prispevek Lee Kemperle.
Na Radiu Koper predstavljamo kanididate za župane in občinske svetnike v primorskih občinah. V Komnu se za župana potegujejo štirje kandidati: sedanji župan Danijel Božič in trije na lokalni politični ravni dosedaj nedejavni protikandidati. Slednji se preživljajo kot podjetniki, Božičeva poklicna pot pa je bila dosedaj vezana na vrsto vodstvenih funkcij, vendar vedno v javnih in državnih ustanovah. Prispevek Irene Cunja.
Na Radiu Koper predstavljamo kandidate za župane in občinske svetnike v primorskih občinah.V ilirskobistriški politiki smo se že kar nekako privadili na poniževanja in kletvice. Tisti, ki so bili prepričani, da nižje ni mogoče iti, so se ušteli. Prispevek Sabrine Mulec:
Na primorskih cestah sta bili minulo soboto kar dve nesreči, v katerih sta bila udeležena medveda; ena na avtocesti, dva kilometra pred Ravbarkomando v smeri proti Kopru, druga pa v bližini kamnoloma Laže. Za prvega medveda je bil trk z avtomobilom usoden, drugi kosmatinec pa je po nesreči zbežal v gozd. Še en medved je na primorsko avtocesto zašel danes. Vse te nesreče pozornost znova usmerjajo na medvede, ki jih je v naših gozdovih vse več. Pa ne samo v gozdovih, temveč tudi v naseljih. Prebivalci Tubelj pozivajo pristojne, naj ukrepajo, saj se medved pojavlja v njihovem kraju praktično vsak dan. O tem, kaj ga vabi tja, kako se krajani soočajo z njegovo prisotnostjo in kakšni ukrepi so na voljo za rešitev tega problema, se je pozanimala Jasna Preskar.
Skoraj smo že pozabili na poletja, ko je bilo na območju kontrolne točke Sečovlje napeto in vroče. Mejno vprašanje že nekaj časa ni predmet vsakokratnih volitev, saj se je odločanje preselilo na arbitražno sodišče. Joško Joras zaradi tega živi bolj mirno: mediji ga ne iščejo in on ne išče medijev. Kaj se je spremenilo, je zanimalo Tjašo Škamperle.
Ali lahko izdelke, ki so plod ljubiteljskega dela, postavimo na javna mesta ali naj jih krasijo le dela poklicnih umetnikov ? In še kakšen naj bo pristop pri poseganju v javni prostor? To so vprašanja, ki se postavljajo ob nedavni postavitvi mozaika Najlepša jutra so v Kopru, ki so ga izdelali prostovoljci na stopnišču nasproti ladijskega potniškega terminala v Kopru. Mnenja o tem so različna.
Neveljaven email naslov