Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes mineva 80 let od napada italijanskih okupatorjev in domačih kolaborantov na trojico tigrovcev na Mali Gori . Društvo Tigr primorske na Mali Gori vsako leto pripravi slovesnost v spomin na ta dogodek. Ob letošnji državni prodslavi Dneva upora proti okupatorju na Mali gori so se vnele hude razprave, saj tako predstavniki društva Tigr kot tudi Zveze združenj borcev NOB na proslavo niso bili povabljeni. V naslednjih minutah bomo skušali razjasniti zaplete glede zgodovinskih dejstev. Ingrid Kašca Bucik je za pojasnila zaprosila predsednika Društva TIGR Primorske Gorazda Humarja in zgodovinarja Boža Repeta.
411 epizod
Radio je zaradi svoje narave prvi, ki lahko objavi novico. Zato bo kot medij vedno aktualen. Aktualno je oddaja, v kateri se novinarji z gosti poglobijo v ozadja dogajanja in novic. Je čas, ko prvo informacijo dopolnimo z dodatnim vedenjem, mnenji, komentarji. Dogajanje v svetu, Sloveniji, Kopru ali v Bovcu, "aktualno" si ne postavlja meja.
Danes mineva 80 let od napada italijanskih okupatorjev in domačih kolaborantov na trojico tigrovcev na Mali Gori . Društvo Tigr primorske na Mali Gori vsako leto pripravi slovesnost v spomin na ta dogodek. Ob letošnji državni prodslavi Dneva upora proti okupatorju na Mali gori so se vnele hude razprave, saj tako predstavniki društva Tigr kot tudi Zveze združenj borcev NOB na proslavo niso bili povabljeni. V naslednjih minutah bomo skušali razjasniti zaplete glede zgodovinskih dejstev. Ingrid Kašca Bucik je za pojasnila zaprosila predsednika Društva TIGR Primorske Gorazda Humarja in zgodovinarja Boža Repeta.
20.avgusta 1955 je bil v Vidmu podpisan sporazum, ki je urejal prehod meje s strani stalnih prebivalcev v obmejnem pasu med Italijo in Jugoslavijo. Izhodišče zanj je bil Londonski memorandum iz leta 1954. Obsegal je obmejno območje od Trbiža do Novigrada . Obmejnemu prebivalstvu je s prepustnicami bistveno olajšal prehod meje in uvedel kopenske in pomorske prometne povezave. Videmski sporazum je pomenil izjemno velik korak pri urejanju obmejnega prometa med Italijo in Jugoslavijo. Za spremljanje in tolmačenje je bila ustanovljena mešana komisija, katere član je bil vrsto let tudi Jože Šušmelj, ki je bil med drugim odpravnik poslov v Rimu in generealni konzul republike SLovenije v Trstu. Z njim se je o pomenu in vlogi Videmskega sporazuma pogovarjala Ingrid Kašca Bucik.
Skorajda ne mine dan, da ne bi poročali o tragičnih usodah ljudi, ki v strahu za lastna življenja zapuščajo svoje domove in množično, po ilegalnih poteh bežijo preko meja v upanju na boljše življenje. Mnogi ostanejo na sredi poti ali pa omagajo tik pred ciljem. Drugi obstanejo pred tesno zaprtimi vrati evropskih držav. Notranji ministri Evropske unije so dosegli dogovor o razporeditvi približno 55.000 beguncev v prihodnjih dveh letih. Slovenija se je zavezala, da bo sprejela 250 oseb, od tega 230, ki so se zatekli v Italijo in Grčijo in 20 oseb iz tretjih držav. Najverjetneje jih bodo namestili v azilni dom v Ljubljani. Če bi bilo potrebno, pa tudi v center pri Postojni in dom ministrstva za notranje zadeve na Debelem rtiču. Pa smo v Sloveniji pripravljeni na njihov prihod, jih bomo znali in želeli vključiti v družbo? To smo med drugim povprašali predstavnika nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo s problematiko migrantov. Z njima se je pogovarjala Barbara Kampos.
Pri Cankarjevi založbi je izšla nova monografija zgodovinarja dr. Boža Repeta z naslovom S puško in knjigo. Narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda 1941-1945. Avtor kronološko obdela dogajanje v obdobju, ko je slovenskemu narodu grozilo izginotje, opozarja na krutost okupatorjev na slovenskem ozemlju, podrobno obravnava delovanje meščanskega oziroma protipartizanskega tabora in Katoliške cerkve ter s tem odpre vprašanje bratomorne vojne, in seveda predstavi tudi mednarodni kontekst, v katerem se je odvijal slovenski in jugoslovanski odpor. Za Radio Koper se je z dr. Repetom pogovarjala Breda Biščak: predstavila sta značilnosti in dosežke slovenske NOB, na katere radi pozabljamo, spomnila na težavne razmere, v katerih je boj potekal, ter na koncu pojasnila, zakaj je NOB pomemben tudi za življenje v današnji samostojni Sloveniji.
Aktualno temo namenjamo Jernejevemu kanalu ob sečoveljskem krajinskem parku, ki z nedovoljenimi privezi, potopljenimi plovili in razpadajočimi pomoli piranski občini že dolgo ni v ponos. Razmere se lahko uredijo šele s spremembo zakonodaje. Pri iskanju rešitev so pripravljeni pomagati tudi domačini, ki imajo tam privezana plovila. Ob tem so občino pozvali, naj pristopi k postopnemu urejanju območja. V piranski občini odgovarjajo, da bo prvi korak v tej smeri vloga za evropska sredstva, ki jo bodo skupaj s krajinskim parkom oddali jeseni.
Stanovanjski sklad Mestne občine Koper bo tudi v prihodnjem mandatu vodil Darko Kavre, je na zadnji seji odločil občinski svet. Opozicijski svetniki so mu sicer očitali, da stanovanjske politike v minulem mandatu ni vodil dovolj aktivno, saj so potrebe po novih neprofitnih najemnih stanovanjih v občini velike. Sklad pa kljub nekaj poskusom ni uspel prodati Tomosovega bloka, od katerega si je obetal denar za nove investicije. Podrobnosti v pogovoru, ki ga je posnela Tjaša Škamperle.
Na svetovni razstavi EXPO 2015 se letos v Milanu predstavlja tudi Slovenija. Razstavo sicer od leta 1851 organizirajo vsakih pet let, nazadnje je bila v Šanghaju. Bližina letošnje je vzrok, da se je za samostojni paviljon odločila tudi Slovenija. Osrednja tema milanske razstave je hrana, nosilni slogan pa: Hrana za planet, energija za življenje. V tem slogu je oblikovan tudi slovenski paviljon, ki je zgrajen iz lesa. Vse do oktobra, se bodo na razstavi predstavile tudi slovenske regije. V teh dneh se na EXPU predstavlja Goriška. Razstavo v Milanu je obiskala Nataša Uršič.
Dober teden pred odprtjem predora Markovec so ministrstvo za infrastrukturo in istrske občine le dosegli kompromis glede prihodnje prometne ureditve v obalnih občinah. Vinjete v predoru Markovec bodo obvezne, ministrstvo pa je popustilo glede prometa med Koprom in Izolo, kar bo po prepričanju predstavnikov občin pozitivno vplivalo na razvoj turizma. Tjaša Škamperle se je o tem pogovarjala s svetovalcem župana Gašperjem Gašperjem Mišičm in predsednikom Krajevne skupnosti Žusterna Igorjem Čurinom.
27. april je za Slovence pomemben praznik, saj je bila ustanovitev OF pomemben mejnik v zgodovini slovenskega naroda. Druga svetovna vojna je terjala številne žrtve, ne samo med vojaki, tudi med civilnim prebivalstvom. Trpeli so torej vsi, moški, ženske in otroci, vendar ne le med samo vojno, tudi v prvih povojnih letih, obdobju, s katerim se ukvarjajo le redki raziskovalci. Novost na tem področju je obsežna zgodovinska monografija Podivjana celina. Evropa po drugi svetovni vojni, ki jo je napisal britanski zgodovinar Keith Lowe in ki je lani izšla pri založbi Modrijan. Avtor je pred nedavnim obiskal Slovenijo in ob tej priložnosti se je z njim pogovarjala Breda Biščak.
Trojica oblikovalcev Tok Tok z Obale, ki ustvarja izdelke iz slovenskega lesa, se je v iskanju novih priložnosti podala na Kickstarter, predstavila Troblo in le v nekaj dneh dosegla zastavljeni cilj. O primorskem uspehu so pripovedovali Janji Novoselc.
Spletni portal za preiskovalno novinarstvo Pod črto je nedavno objavil članek s podatki o krajih, ki so najbolj obremenjeni z drogo. Največ kaznivih dejanj v povezavi z drogami policisti obravnavajo v Ljubljani, a glede na pogostost tovrstnega kriminala in na poseljenost kraja je na prvem mestu Izola, na drugem Kranj, na tretjem pa Koper. Je v obalnih mestih problem prepovedanih drog res tako velik? Kakšna kazniva dejanja odkrivajo policisti in katerih drog je največ? Pri vodji oddelka za organizirano kriminaliteto na Policijski upravi Koper Damjanu Apolloniu je odgovore poiskal Matej Rodela.
Stanovanjski sklad v Novi Gorici se v zadnjem obdobju srečuje s hudimi očitki na račun poslovanja. Zapleti so se začeli nekaj let nazaj, ko je Sklad zgradil štiri stanovanjske stolpiče na tako imenovanih »Havajih« oziroma Ronketu. Najemniki so že kmalu po vselitvi opozorili na vlago in zidno plesen za katero pa Sklad trdi, da je posledica napačnega prezračevanja. Stanovalci so ugotovili tudi druge nepravilnosti in ustanovili Društvo prebivalcev Ronket, ki je zoper Sklad in gradbinca vložilo tožbo. Nataša Uršič je pred mikrofon povabila direktorico SS - Natašo Leban, predsednika omenjenega društva Miloša Loziča in najemnika Bojana Mermoljo.
Gradbena dela na enem od gradbišč čistilne naprave, trenutno največjem projektu v Goriški regiji, so se ustavila. Stanovalci treh hiš v Feiglovi ulici (izg. Fajglovi), kjer so začeli z rekonstrukcijo kanalizacijskega omrežja, so s pritožbo dosegli, da bo Upravna enota postopek za gradbeno dovoljenje obnovila, stanovalci pa so postali stranke v postopku. Ti sicer prepričani, da bi gradnja načrtovanega razbremenilnika v njihovi ulici povzročila poplavno ogroženost v tem delu Šempetra. Gostje oddaje Aktualno bodo Borut Vesel, eden od stanovalcev, Mitja Gorjan, vodja projekta čistilne naprave iz družbe Vodovodi in Kanalizacija ter Milan Turk šempetrsko-vrtojbenski župan. Pred mikrofon jih je povabila Nataša Uršič.
V zadnjih mesecih so v Slovenski Istri vrata odprli trije coworking prostori, pobuda za coworking je vse glasnejša tudi v Ajdovščini. Vendar kaj sodelo, kakor coworingu rečemo v slovenščini, sploh je? V čem se razlikuje od običajnih oblik dela, kaj so njegove prednosti in kaj slabosti? Na ta vprašanja bo v oddaji aktualno poskušal odgovoriti Matej Rodela.
Konec aprila bo minilo 150 let od rojstva arhitekta Maksa Fabianija. Ob jubileju se ga bosta poleg Nove Gorice, ki je razglasila Fabianijevo leto in bo ob tej priložnosti predstavila manj znano arhitektovo delo, spomnili tudi rodni Kras ter Ljubljana in Dunaj. Na pripravo jubilejnih prireditev pa meče senco razkrivanje in manipulacija z že znanimi zgodovinskimi dejstvi o Fabianijevi politični opredelitvi. Mnenja o tem in o polemiki, ki se te dni razvnema v medijih in drugod, boste slišali v naslednjih minutah. Oddajo Aktualno je pripravila Neva Zajc.
Predsednik evro-sredozemske univerze Emuni Abdelhamid El-Zoheiry optimistično gleda na prihodnost ustanove, ki ima sedež v dijaškem domu v Portorožu. Prepričan je, da lahko za Slovenijo postane mednarodno okno za krepitev medkulturnega dialoga v Sredozemlju, za promocijo slovenskega visokošolskega izobraževanja, pa tudi gospodarskega in drugega sodelovanja. El-Zoheiry, sicer doktor medicinskih znanosti in med drugim prvi predsednik univerze Heliopolis v Kairu, priznava, da je bil Emuni v preteklosti premalo dejaven, obenem pa poudarja, da ni bil ustanovljen kot običajna univerza. To po njegovem dokazujejo tudi sredstva, ki jih je v sedmih letih dobil iz slovenskega proračuna in zaradi katerih je bil v zadnjem času v središču pozornosti medijev in javnosti. S predsednikom Emunija El-Zoheiryem se je za oddajo Aktualno pogovarjala Lea Širok.
70. obletnica osvoboditve Auschwitza, enega od šestih nacističnih taborišč za sistematično pobijanje Judov, Romov in pripadnikov drugih narodnosti, ponuja priložnost za razmislek o današnjem času. Podobno kot v obdobju med svetovnima vojnama, se svet danes sooča s hudo gospodarsko krizo in posledičnim naraščanjem javnega in nasilnega izražanja nestrpnosti. Vojna žarišča, ki smo jih še nekaj let nazaj spremljali z varne razdalje preko medijev, se s terorizmom selijo na evropska tla. Zaskrbljujoče je tudi zaostrovanje odnosov z Rusijo. Svet je v nekakšni tihi globalni vojni, zgodovino smo morda podcenjevali, med drugim razmišlja docent novejše zgodovine dr. Gorazd Bajc iz Trsta, ki ga je Lea Širok ob Mednarodnem dnevu spomina na holokavst povabila k pogovoru.
Sinoči so v Portorožu razglasili Osebnost Primorske lanskega leta. Poslušalci Radia Koper, gledalci TV Koper in bralci Primorskih novic so kot izjemnega in častnega posameznika v družbi tokrat prepoznali tabornico Nino Kapelj. Lani je posodila ime, obraz in roke za akcijo Obnovimo slovenske gozdove. Mlada tabornica, načelnica Roda kraških viharnikov Postojna, ki je že od malih nog tesno povezana z naravo, je zastavila svoje ime za družbeno akcijo, v sklopu katere je taborniška zveza z Zavodom za gozdove in 800 prostovoljci posadila 28.000 sadik mladih dreves. Največ, kar petino sadik, so posadili na Postojnskem, kjer je akcijo koordinirala Kapljeva. Primorci so jo izbrali za osebnost Primorske. Z njo se je pogovarjala Tjaša Škamperle.
Že več kot pol leta so v Sloveniji dovoljena zdravila na osnovi THC-ja, ene od učinkovin, ki jih najdemo v konoplji. Še ta mesec pa bi naj v naših lekarnah že imeli surovino, sintetični THC, iz katerega bodo na podlagi recepta in po navodilih zdravnika lahko pripravljali zdravila za bolnike z rakom, multiplo sklerozo in drugimi boleznimi. Maja Kirar.
Francoski satirični tednik Charlie Hebdo je bil dopoldan v Parizu tarča kravega napada. Tednik naj bi povzročil razburjenje med muslimani zaradi objav karikatur preroka Mohameda. Po za zdaj znanih podatkih je v napadu umrlo 12 ljudi, med njimi več novinarjev in karikaturistov, pa tudi urednik, ki je bil večkrat tarča groženj in je živel pod policijsko zaščito. Za komentar tega dogodka je neva zajc poklicala primorskega karikaturista Franca Jurija, ki je o tem povedal.
Danes praznujemo Dan samostrojnosti in enotnosti v počasitev plebiscitarne odločitve slovenskega naroda za samostojno pot. Najprej je bil to dan samostojnosti, kasneje pa smo mu dodali še enotnost, saj so Slovenci in Slovenke s tem dejanjem izkazali največjo enotnost v dotedanji zgodovini. Z evropsko komisarko za promet Violeto Bulc se o tem, koliko je naša država še samostojna in kakšne so njene priložnosti v evropskih in svetovnih integracijah, pogovarja Ingrid Kašca Bucik.
Neveljaven email naslov