Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zaradi selitve dejavnosti iz mest se številni kraji srečujejo z izzivi praznjenja. Tudi Kamnik se je, dokler ni Gospodarska zbornica Slovenije v okviru čezmejnega projekta objavila razpis, s katerim so iskali ustvarjalce, ki bi mestu vdihnili življenje. Največji izziv je bil prepričati lastnike, da so bili pripravljeni oddati svoje prazne prostore. Odziv med ustvarjalci in podjetniki je bil dober, trije so z lastniki prostorov našli skupni jezik.
Oddaja ja nastala v okviru projekta Kohezija za vse, ki se izvaja s finančno podporo Evropske Unije. Za njeno vsebino so odgovorni izključno Radio Koper in društvo Pina.
437 epizod
Radio je zaradi svoje narave prvi, ki lahko objavi novico. Zato bo kot medij vedno aktualen. Aktualno je oddaja, v kateri se novinarji z gosti poglobijo v ozadja dogajanja in novic. Je čas, ko prvo informacijo dopolnimo z dodatnim vedenjem, mnenji, komentarji. Dogajanje v svetu, Sloveniji, Kopru ali v Bovcu, "aktualno" si ne postavlja meja.
Zaradi selitve dejavnosti iz mest se številni kraji srečujejo z izzivi praznjenja. Tudi Kamnik se je, dokler ni Gospodarska zbornica Slovenije v okviru čezmejnega projekta objavila razpis, s katerim so iskali ustvarjalce, ki bi mestu vdihnili življenje. Največji izziv je bil prepričati lastnike, da so bili pripravljeni oddati svoje prazne prostore. Odziv med ustvarjalci in podjetniki je bil dober, trije so z lastniki prostorov našli skupni jezik.
Oddaja ja nastala v okviru projekta Kohezija za vse, ki se izvaja s finančno podporo Evropske Unije. Za njeno vsebino so odgovorni izključno Radio Koper in društvo Pina.
Za prvo mesto v Občini Miren-Kostanjevica z osmimi krajevnimi skupnosti, ki združujejo tako Vipavsko dolino kot Kras, se potegujeta dva kandidata. Pred osmimi leti sta se že soočila, letos tekmo ponavljata. To sta trenutni župan Mauricij Humar, ki nastopa s svojo listo, ter Primož Nemec iz vrst SD-ja. Z njima se je pogovarjala Eva Furlan.
Eno odmevnejših menjav občinske oblasti je pred štirimi leti doživela mestna občina Koper. Boris Popovič se je po 16 letih poslovil z Verdijeve ulice, zamenjal ga je Aleš Bržan. Oba kandidirata znova. Poleg njiju se za mesto župana ozirioma županje poteguje še pet kandidatov oziroma kandidatka. V studiu Hendrix na našem radiu so prvič v tej kampanji sedli za skupno mizo. Pogovor je vodila Tjaša Škamperle.
Občina Pivka bo dobila starega novega župana, to je že jasno, saj je Robert Smrdelj edini vložil kandidaturo. To bo že njegov sedmi mandat, župan je od leta 1998. Kaj pravi o omejevanju županskih mandatov, o projektih, ki si jih želi še realizirati, o sodelovanju s civilno družbo. Z njim se je pogovarjala Mateja Rolih Maglica.
Za župansko mesto v Novi Gorici se bo na lokalnih volitvah potegovalo pet kandidatov in ena kandidatka. Pet večjih strank - Nsi, SDS, Levica, SD in Gibanje Svoboda imajo svojega kandidata; edini, ki se v bitko podaja s podpisi volivcev, je aktualni župan Klemen Miklavič. Njegovi izzivalci so Anton Harej, Damjana Pavlica, Andrej Pelicon in Samo Turel. Na Radiu Koper smo soočili vseh šest in jim zastavili vprašanja, ki so trenutno aktualna v novogoriški mestni občini in tista, ki bodo v tem mandatu pomembno vplivala na življenje občanov. Soočenje je vodila Nataša Uršič.
Na tokratnih lokalnih volitvah se bo za župana Izole in izolski občinski svet potegovalo 6 kandidatov in 12 list. To je manj kot pred štirimi leti, ko je bilo kandidatov kar deset, list pa 17. Polovica kandidatov se razglaša za neodvisne, trije kandidirajo drugič zapored, med njimi tudi aktualni župan, za najvišjo občinsko funkcijo se potegujeta dve ženski. Za županjo ali župana Izole kandidirajo: Romina Kralj, Mojca Mahajnc, Mitja Kobal, Milan Bogatič, Vasilij Žbogar in Danilo Markočič. Njihove izkušnje, programe in poglede na razmere v občini bo predstavila Jasna Preskar.
V Divaški občini se za mesto župana potegujejo trije kandidati. Dosedanja županja Alenka Štrucl Dovgan, ki nastopa kot neodvisna kandidatka, neodvisni kandidat za župana je tudi podjetnik Robert De Lucija , kot kandidat stranke Gibanja Svoboda pa se za mesto na čelu občine Divača poteguje pravnik Mario Benkoč. Predstavitev je pripravila Vesna Potočar Godnič.
Petnajst župnijskih cerkva je na Primorskem, v koprski škofiji, posvečenih Marijinemu vnebovzetju. Med podružničnimi cerkvami je tudi tista ob izviru Rižane, ob Vzročku. Nekateri zgodovinski viri pravijo, da je bil na Vzročku leta 804 shod, imenovan rižanski placit. Z njim naj bi uredili sporne odnose med staroselci, ki so se ob selitvah narodov obdržali v obalnih mestih, in priseljenim slovenskim prebivalstvom. Prav blizu cerkvice se je podjetnik Valter Krmac lotil prenova več let zapuščenega kompleksa, ki ga ljudje poznajo pod imenom Bobri. Tjaša Škamperle se je z njim pogovarjala o preureditvi in prihodnjih načrtih.
O nakupu teniškega centra v Portorožu bo piranski občinski svet znova odločal konec septembra. Pred podpisom pogodbe s Termami Čatež, vredne 4 milijone 700 tisoč evrov, si je občinska uprava vzela čas, da preveri, in uredi več odprtih vprašanj. Eno od teh so tudi dostopne poti do teniških igrišč, saj vse niso v občinski lasti. Vprašanje je tudi, kaj bo dodatna zadolžitev pomenila za občinski proračun. Del javnosti je zadovoljen in se strinja z določitvijo enajstih občinskih svetnikov, ki so prepričani, da gre za strateško občinsko naložbo. A se oglašajo tudi kritilni glasovi, ki izpostavljajo, da nakup teniškega centra v Portorožu ne rešuje težav zapostavljenega piranskega športa. Lea Širok.
O nakupu teniškega centra v Portorožu bo piranski občinski svet znova odločal konec septembra. Pred podpisom pogodbe s Termami Čatež, vredne 4 milijone 700 tisoč evrov, si je občinska uprava vzela čas, da preveri, in uredi več odprtih vprašanj. Eno od teh so tudi dostopne poti do teniških igrišč, saj vse niso v občinski lasti. Vprašanje je tudi, kaj bo dodatna zadolžitev pomenila za občinski proračun. Del javnosti je zadovoljen in se strinja z odločitvijo enajstih občinskih svetnikov, ki so prepričani, da gre za strateško občinsko naložbo. A se oglašajo tudi kritični glasovi, ki izpostavljajo, da nakup teniškega centra v Portorožu ne rešuje težav zapostavljenega piranskega športa.
Gasilci na Krasu se še naprej spopadajo s požari. Trenutno so razmere najzahtevnejše na območju občine Komen, kamor se je požar razširil iz sosednje Italije. Kar 260 gasilcev se z ognjem bojuje v Klaričih pri Brestovíci, kjer so razmere ta hip najzahtevnejše. Na italijanski strani pa je najhuje pri kraju Jamlje, ogrožena je tudi vas Sela na Krasu. Požar namreč skušajo zadržati na cesti, da ne bi prešel na slovensko stran. Karin Zorn Čebokli je v štabu v Kostanjevici na Krasu, od koder vodijo vse intervencije, na italijanski strani meje pa dogajanje spremlja Špela Lenardič
V Ankaranu so krajani oblikovali iniciativno skupino, ki od občine pričakuje pomoč pri doseganju manj negativnih vplivov koprskega pristanišča. Opozarjajo na hrup, svetlobno onesnaževanje in prah. Občina napoveduje, da bo naročila mertive, saj tistim, ki jih naroča Luka Koper, ne zaupa. Tjaša Škamperle je zbrala mnenja in odzive.
Verodostojni mediji so infrastruktura javne sfere in temelj kritične publicitete, ki omogoča nadzor oblasti in participacijo državljanov v političnem življenju. Brez verodostojnih medijev ni ne javnosti in ne demokracije. To je bilo izhodišče anketne raziskave, ki so jo na Fakulteti za humanistične študije izvedli študenti programa Komuniciranje in mediji. Na podlagi ugotovitev, so oblikovali kampanjo, kako nagovoriti mlade, da spremljajo verodostojne medije in preverjajo informacije. Na predstavitvi je bila Tjaša Škamperle.
Pred dobrima dvema mesecema so se v našo državo začeli zatekati prvi ukrajinski begunci. Do danes je bivanje pri nas prijavilo 22 tisoč - predvsem miru željnih Ukrajincev. Večina je nastanjenih pri sorodnikih in prijateljih. A pomembno vlogo pri oskrbi in integraciji ima urad, ki ga vodi Katarina Štrukelj. Kateri trenutek je bil zanjo najtežji, ali naša država sprejema tudi ruske državljane, ki nasprotujejo vojni in se bojijo posledic v svoji državi ter kakšna integracija čaka tiste, ki bodo pri nas ostali dlje časa. Tudi o tem se je s Katarino Štrukelj, ki ima na področju migracij in mednarodne zaščite 20 letne izkušnje, pogovarja Tjaša Škamperle.
Robert Golob je drugi politik iz Primorske oz. Goriške, ki bo v državi zasedel najvišji položaj. Tako visok rezultat, ki ga je včeraj prejelo njegovo Gibanje Svoboda, pripisuje dejstvu, da so ljudje siti strankokracije. Zato je sam že pred volitvami napovedal nov družbeni dogovor. Ta v politiko vključuje civilno družbo, pa tudi stranke, ki so izpadle iz parlamenta, vendar imajo dobre programe in strokovnjake s posameznih področij. Nataši Uršič je tudi povedal, kako namerava sodelovati z Janezom Janšo.
V slovenskih osnovnih šolah je trenutno nekaj več kot 130 ukrajinskih otrok. Pomembno je, da se v šolah počutijo varne in sprejete, poudarjajo ravnatelji šol obalno-kraške regije. Na nekaterih se še pripravljajo na njihov sprejem, na drugih pa so jih že vključili k pouku.
Piranska občinska uprava je pripravila analizo različnih možnosti preoblikovanja Turističnega združenja Portorož, o katerih bodo zadnjo besedo imeli občinski svetniki. Med zapolsenimi na TZP-ju medtem raste zaskrbljenost tako za delovna mesta, kot za prihodnost turistične destinacije. Na občini izpostavljajo, da delovna mesta niso ogrožena. Je pa nujen trezen razmislek o nadaljnjih korakih glede lokalne turistične organizacije, ki ne smejo ogroziti neovirane promocije turistične destinacije. Strokovnjak s področja turizma in predavatelj na fakulteti Univerze na Primorskem Turistica Tomi Brezovec dodaja, da je bolj kot oblika delovanja, pri TZP-ju pomembno, kako lahko ob podpori vseh, ki se ukvarjajo s turizmom, učinkovito izpolnjuje svoje naloge.
Slovenci beguncem odpirajo tudi vrata svojih domov, v Kopru je Denis Kuzelj, ki je nekoč živel v Ukrajini, sprejel ukrajinsko družino, ki je bila na begu osem dni. Za njihovo usodo je izvedel prek prijateljev in družbenih omrežij.
Pred dvema letoma so športna igrišča samevala, pandemija je tudi v športu terjala visok davek. V koprskem nogometnem klubu opažajo, da so se otroci hitreje od pričakovanj vrnili v ustaljene ritme treningov in nadoknadili zamujeno. Pri športni vadbi je še posebej občutljivo delo z mladimi, ob prekinitvi treningov so se pred dvema letoma pojavljali številni pomisleki o vplivu na razvoj mladih športnikov. Zdaj vadba že skoraj leto dni poteka bolj ali manj nemoteno, to velja tudi za mlajše kategorije koprskega nogometnega kluba, pravi vodja koprske nogometne šole, Nedžad Okčič. Tudi po sprostitvi treningov je bilo na začetku veliko otrok odsotnih, temu so se prilagodili in vadbo izvajali v manjših skupinah. Imeli so tudi poseben program za otroke, ki so se po prebolelem koronavirusu vključevali v športno aktivnost. Foto: FC Koper
V teh dneh obeležujemo dve leti od začetka epidemije pri nas. Čeprav vojna z virusom še ni dokončno dobljena, se zdi, da lahko v Evropi že občutimo boljše čase. In če je epidemija sploh prinesla kaj dobrega, je to morda spoznanje, da si je okolje med popolno zaustavitvijo življenja marsikje vsaj deloma opomoglo. O tem smo se pogovarjali z dr. Žigo Zaplotnikom, podoktorskim raziskovalcem iz meteorologije na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Leta 2020, ko je svet obstal zaradi pandemije, je tako kot mnogi drugi strokovnjaki skušal prispevati svoj delež k boju proti virusu. Svoje znanje računalniškega modeliranja je izkoristil za izdelavo epidemioloških projekcij razvoja epidemije in se pridružil prostovoljskemu projektu Covid-19 Sledilnik.
Organizirano planinstvo ima v Sloveniji že 129-letno tradicijo. Že ob ustanovitvi se je začela poglavitna dejavnost markiranja planinskih poti. Prvotni namen markacije je bil zavarovanje slovenske poti pred tujim poseganjem, po prvi svetovni vojni pa so začeli razmišljati o drugačnem enotnem načinu označevanja planinskih poti. Tako je Alojz Knafelc oblikoval enotno oznako za označevanje planinskih poti: markacijo, belo piko z rdečim kolobarjem, ki jo danes imenujemo Knafelčeva markacija. Ta simbol slovenskega planinstva praznuje letos 100 let. O pomembni obletnici za PZS, in težavah s katerimi se srečuje ta organizacija, se je z njenim predsenikom Jožetom Rovanom pogovarjal Boštjan Simčič.
Neveljaven email naslov