Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Daniel Škerjanc je ustanovitelj in zastopnik društva Tovarna kulture, ki mu je letos za en večer celo uspelo oživiti območje Arga oz. Arrigonija. Gre za izjemno lokacijo ob morju, ki je razmeroma slabo izkoriščena in tudi neurejena, a je po zaslugi Slovenskega državnega holdinga in njegovih načrtov v zvezi z javnimi najemnimi stanovanji prav zdaj v središču pozornosti in polemik. Prostor je namenjen parkirišču, ki razen poleti pretežno sameva, avgusta letos pa je Tovarna kulture tam organizirala plesno-glasbeni dogodek, ki je nakazal, da bi se na degradiranem območju lahko tudi kaj zanimivega dogajalo. Daniela Škerjanca je o morebitnih novih izzivih in načrtih izprašala Jasna Preskar.
437 epizod
Radio je zaradi svoje narave prvi, ki lahko objavi novico. Zato bo kot medij vedno aktualen. Aktualno je oddaja, v kateri se novinarji z gosti poglobijo v ozadja dogajanja in novic. Je čas, ko prvo informacijo dopolnimo z dodatnim vedenjem, mnenji, komentarji. Dogajanje v svetu, Sloveniji, Kopru ali v Bovcu, "aktualno" si ne postavlja meja.
Daniel Škerjanc je ustanovitelj in zastopnik društva Tovarna kulture, ki mu je letos za en večer celo uspelo oživiti območje Arga oz. Arrigonija. Gre za izjemno lokacijo ob morju, ki je razmeroma slabo izkoriščena in tudi neurejena, a je po zaslugi Slovenskega državnega holdinga in njegovih načrtov v zvezi z javnimi najemnimi stanovanji prav zdaj v središču pozornosti in polemik. Prostor je namenjen parkirišču, ki razen poleti pretežno sameva, avgusta letos pa je Tovarna kulture tam organizirala plesno-glasbeni dogodek, ki je nakazal, da bi se na degradiranem območju lahko tudi kaj zanimivega dogajalo. Daniela Škerjanca je o morebitnih novih izzivih in načrtih izprašala Jasna Preskar.
Na ljubljanskih Žalah se bodo poslovili od Janeza Stanovnika, nekdanjega predsednika Zveze združenj borcev za vrednote NOB, partizana, predsednika predsedstva, diplomata, ekonomista, ki je deloval tudi v Združenih narodih. Umrl je v 98. letu starosti. Slovel je kot odličen retorik. V našem radijskem arhivu hranimo številna njegova razmišljanja. Tjaša Škamperle je izbrala nekaj njegovih misli.
Zdravniki in zobozdravniki iz vse Slovenije pozivajo odločevalce na državni ravni, da pri oblikovanju in postavljanju standardov oziroma normativov na področju okoljske problematike upoštevajo previdnostno načelo. To pomeni: ne onesnažuj še dodatno okolja, ki je že onesnaženo. Pod takšen poziv se je do zdaj podpisalo prek 300 zdravnikov. Glavni razlog za njihov tako množičen in glasen nastop je sežiganje odpadkov v peči cementarne Salonita Anhovo ter namera anhovske družbe, da pridobi dovoljenje za povečanje količine so-sežiga odpadkov. Kaj to pomeni za okolje in zdravje ljudi v srednji Soški dolini pa več v prispevku Valterja Preglja.
Avstralsko gospodarstvo že čuti posledice požarov in konec tedna pričakujejo nov vročinski val. Premalo ljudi je in premalo letal, ocenjujeta tako laična kot strokovna javnost. Ljudje so razočarani nad odzivnostjo oziroma neodzivnostjo vlade, prepuščeni so večinoma sami sebi in prostovoljnim gasilcem. Zaradi pomanjkanja informacij obseg in doseg požarov spremljajo celo prek aplikacij na pametnih telefonih. Kljub večkrat preseženim nevarnim mejam škodljivih delcev v zraku, se ljudje še ne zavedajo dobro, kaj vse to prinaša, pravi Špela Adamič, Slovenka, ki z družino živi v Sydneyu. Z njo se je zgodaj zjutraj po našem in popoldaneskem času po avstralskem času pogovarjala Mateja Brežan.
Praznični dnevi prinašajo tudi navdihujoče zgodbe. Ena takšnih je zgodba klene in vedre kmetice Francke Mljač iz Prelož pri Lokvi. Pred kratkim je bila na Opčinah na ogled fotografska razstava, ki je prikazovala delo te kmečke žene. V objektiv jo že 15 let lovi fotografinja Jožica Zafred iz Divače. Obiskala ju je Tjaša Škamperle.
Na predvečer božiča, enega izmed največjih krščanskih praznikov, ko kristjani praznujejo Jezusovo rojstvo, bodo po cerkvah potekale polnočnice. Škofje katoliške in evangeličanske cerkve pa vernikom pred božičem namenijo posebne poslanice. Koprski škof Jurij Bizjak, ki bo v koprski stolnici vodil tudi polnočnico, v letošnji božični poslanici vernike opominja na pomen božje besede.
Luka Koper bo imela letos nekaj več kot 39 milijonov evrov čistega dobička, kar je 3 odstotke več od načrtov. V primerjavi z lanskim letom so pretovorili nekoliko manj tovora - to je 23 milijonov ton. Za prihodnje leto so napovedi uprave ravno obratne: pričakujejo rast pretovora in upad dobička. Konec leta bo v družbi 30 odstotkov več zaposlenih, močno so poskočili stroški dela. Kako bo koprsko pristanišče odgovorilo na vse večjo konkurenco sosednjih? Kako bodo do leta 2026, ko naj bi bil zgrajen drugi tir, poskrbeli, da bo takrat dovolj tovora? In zakaj so v strateški načrt umestili tretji pomol? Tudi o tem smo se pogovarjali s predsednikom uprave Dimitrijem Zadelom, ki je na čelu Luke dve leti. V pogovoru, ki ga je pripravila Tjaša Škamperle, sta se najprej dotaknila globalnih tem. Koprsko pristanišče sta namreč konec tedna večkrat omenila slovenski in kitajski zunanji minister.
Tako kot drugi zavodi po državi, se tudi Splošna bolnišnica Izola že dlje časa ukvarja z izzivi zagotavljanja strokovnih kadrov zdravstvene nege na trgu dela, predvsem zaradi fluktuacije kadra in novo pridobljenih programov dela. Razpisi so stalno odprti. Prijave so, a jih ni dovolj. Analitično spremljanje prihodov in odhodov kadra zdravstvene nege kaže, da večinoma odhajajo na primarni nivo, kjer se odpirajo novi programi, v pokoj ali celo v druge poklice. O tem, da bi okrnili izvajanje dela na kakšnem od oddelkov ne razmišljajo, zaenkrat kadrovske vrzeli zapolnjejejo z drugimi ukrepi. S pomočnico direktorja za področje zdravstvene nege in oskrbe v Splošni bolnišnici Izola Dragico Blatnik se je pogovarjala Mateja Brežan.
V Abitantih so predstavili razultate čezmejnega projekta APRO med Slovenijo in Hrvaško. Eden od ciljev je bila vrnitev istrskega goveda, ki je pred desetletji izginilo s pašnikov slovenske Istre in Čičarije.
Ugledna Televizijska mreža BBC 1 bo drevi predvajala dokumentarni film o nacističnem koncentracijskem taborišču Natzweiler Struthof, kjer je bil interniran pisatelj Boris Pahor. Prav slovenskega pisatelja je avtor oddaje Alan Yentob izbral za osrednjo figuro zgodbe, saj je bil tam do trenutka, ko je pred 75 leti Ameriška vojska odkrila taborišče in ga osvobodila kot prvo zahodnoevropsko koncentracijsko taborišče. Yentob, sicer kreativni direktor BBC-ja, izkušeni avtor in producent, je z ekipo snemal v Trstu letos poleti, prav v času slovesnosti ob obletnici požiga Narodnega doma. Nevi Zajc je povedal, kakšen vtis je nanj naredil Boris Pahor.
V Krajevni skupnosti Dekani so zaskrbljeni nad dejavnostjo, ki se izvaja na območju nekdanje betonarne Tehno Beton. Na njenem parkirišču so namreč parkirani tovornjaki in cisterne, čeprav betonarna ne deluje, saj je podjetje od aprila v stečaju. Tudi stečajni upravitelj ima težave s podjetnikom, ki se od tam noče umakniti.
Na prostor v domovih za starejše v Sloveniji čaka 10 tisoč ljudi, toda prostih mest ni in stiska je velika. So pa nezapolnjena mesta medicinskega kadra, ki ga je izjemno težko dobiti ali prepričati, da bi ostal. O razmerah v domovih, prezasedenosti na eni strani in kadrovski krizi na drugi so vlado opozorili tudi v Skupnosti socialnih zavodov. Računsko sodišče po reviziji pa, da načrtovanje novega sistema dolgotrajne oskrbe ni bilo ustrezno in da vlada skupaj z ministrstvi za delo in za zdravje niso bili uspešni pri zagotavljanju dostopnosti in dosegljivosti storitev socialnega varstva vsem tistim, ki jih potrebujejo. Preverili smo, kako je z domovi na Primorskem. Prispevek sta pripravili Ingrid Kašca Bucik in Mateja Brežan. Slednja ga tudi povezuje.
Geografska slika posočja je za Pomursko, Koroško in Zasavko regijo med najslabšimi v Sloveniji. V prihodnjih dvajsetih letih se bo prebivalstvo na Goriškem, predvsem na račun Posočja, zmanjšalo za dobrih deset odstotkov. Demografija in regionalni razvoj sta bili zato osrednji temi Slovenskih regionalnih dnevov, ki jih pripravljajo različne državne in lokalne institucije. Letošnji so potekali v Bovcu.
V prispevku projektant Marjan Pipenbaher razloži, kako poteka merjenje vetra na odseku vipavske hitre ceste med Razdrtim in Ajdovščino. Slišite lahko tudi mnenja gospodarstvenikov, ki zaščito proti vetru podpirajo. Na očitek vipavske občine, da bodo nove ograje zakrile razgled s hitre ceste, podjetniki odgovarjajo, da je gospodarski razvoj Vipavske doline, Goriške in Posočja pomembnejši od vedute.
Jutri in v soboto bo Piran znova zaživel v gusarskem vzdušju. Mesto bodo zavzeli gusarji srednje pomorske šole, ki že 73-ič zapored prireja pomorski krst ob sprejemu bodočih pomorščakov in pomorščakinj. Jutri bo Neptun s spremstvom prevzel oblast v mestu, ki mu jo bo okrog enajstih predal župan, krst novincev pa bo v soboto ob 17h. Oba dneva bodo gusarji poskrbeli za animacijo in delavnice. Danes pa na šoli potekajo še zadnje priprave na prireditev, ki je presegla meje šolskega praga in se uveljavlja kot praznik domačinov, gostincev in turističnih delavcev. Na pripravah je učence, učitelje in druge sodelujoče ujela Lea Širok.
V izolski bolnišnici je v polnem teku raziskava o vplivu simulirane breztežnosti na človeka, ki jo v sodelovanju z italijansko vesoljsko agencijo izvaja koprsko Znanstveno-raziskovalno središče. V tako imenovano »bed rest« raziskavo je vključenih deset prostovoljcev od 20 do 30 let, ki so izpostavljeni strogemu desetdnevnemu ležanju. Za njihovo dobro počutje, zdravstveno varnost in za sam potek raziskave skrbi več kot 60 raziskovalcev, ki prihajajo iz različnih držav, pa tudi študentov in medicinskega osebja. Namen študije, ki je del širše mednarodne raziskave MARS-PRE, je razumeti, kaj se s človekom dogaja med vesoljskimi poleti. A so ugotovitve o posledicah dolgotrajnega ležanja zelo uporabne tudi v zdravstvu. Več pa v prispevku Lee Širok, ki je sodelujoče obiskala drugi dan raziskave.
Danes praznuje osemdesetletnico rojstva pisatelj Marjan Tomšič. Je eno najbolj prepoznavnih imen slovenske literature zadnjih nekaj desetletij. Bralcem se je vtisnil v spomin predvsem po delih, v katerih pripoveduje zgodbe slovenske Istre.
1.maja smo se spomnili 15letnice vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Slednja je v teh letih doživela veliko sprememb. Največja jo še čaka - to bo brexit- prvi izstop katere od članic iz povezave. Kdaj in kako se bo to zgodilo, ni znano. Negotovost občutijo tudi Slovenci. Tjaša Škamperle je poklicala nekaj Primorcev, ki so z Veliko Britanijo povezani zasebno ali službeno.
Razmere v Venezueli se iz tedna v teden zaostrujejo. V soboto je samooklicani predsednik Juan Guaido napovedal, da bo v državo pripeljal humanitarno pomoč, ki čaka na meji s Kolumbijo. Predsednik Nicolas Maduro pa trdi, da je pomoč zgolj krinka za ameriško invazijo in intervencijo za njegovo odstavitev. V Venezueli živi tudi slovenska skupnost, med njimi tudi akademska slikarka, po rodu iz Primorske, Karolina Koglot de Maurerea. Nataši Uršič povedala, da je resnica o Venezueli popolnoma drugačna, kot jo prikazujejo mediji. Po njenem mnenju večina Venezuelcev podpira Maduro in se bori proti sistemu, ki želi ugrabiti kraljico južne Amerike. Ameriška politika je po njenem mnenju uničila že številne arabske države, sedaj pa prste stegujejo še po Venezueli, ki je bogata z zalogami nafte, koltana in zlata.
Novi župani, ki so bili izvoljeni na lanskih loklanih volitvah, šele dobro začenjajo z delom, oblikujejo koalicije, pripravljajo proračune. Zdi pa se, da so volilci na lokalne volitve že pozabili. Tjaša Škamperle se je o tem pogovarjala s profesorjem Mirom Hačkom s Fakultete za družene vede.
Koprski župan Aleš Bržan bo v torek predstavil proračun občine za letošnje leto. Pred dnevi je z njim seznanil predsednike krajevnih skupnosti. Občinski svet ga bo obravnaval na seji v četrtek. V Kopru bodo še nekaj časa plačevali investicije iz minulega volilnega leta. V predlogu proračuna je zato predvidena tudi zadolžitev. Nekatere projekte pa bodo še enkrat preverili. Prihodnji teden bo znano tudi, kdo bodo preostali podžupani. Aleš Bržan je bil gost včerajšnje oddaje Studio ob 17ih, ki so jo posvetili lokalni politiki. Gostila ga je Tjaša Škamperle.
Neveljaven email naslov