Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Da se iz zgodovine nismo nič naučili, danes pričajo številna vojna žarišča po svetu. Boleč spomin na krvavo 1. svetovno vojno, ki je terjala življenja številnih mladih fantov, je skoraj presahnil. A kako morijo oblikovati v trajni opomin? Najmehkejši in za ljudi najbolj prijazen ukrep je pot vojne preoblikovati v pot miru. Posoški razvojni center in Fundacija Poti miru sta s pomočjo sredstev evropske kohezijske politike ustvarila čezmejno destinacijo Pot miru / Walk of Peace in obnovila dediščino prve svetovne vojne. Pot miru, dolga je 500 kilometrov, vodi od Alp do Jadrana. Opominja na trpljenje, žrtvovanje in umiranje tisočev mladih fantov in mož številnih narodov.
437 epizod
Radio je zaradi svoje narave prvi, ki lahko objavi novico. Zato bo kot medij vedno aktualen. Aktualno je oddaja, v kateri se novinarji z gosti poglobijo v ozadja dogajanja in novic. Je čas, ko prvo informacijo dopolnimo z dodatnim vedenjem, mnenji, komentarji. Dogajanje v svetu, Sloveniji, Kopru ali v Bovcu, "aktualno" si ne postavlja meja.
Da se iz zgodovine nismo nič naučili, danes pričajo številna vojna žarišča po svetu. Boleč spomin na krvavo 1. svetovno vojno, ki je terjala življenja številnih mladih fantov, je skoraj presahnil. A kako morijo oblikovati v trajni opomin? Najmehkejši in za ljudi najbolj prijazen ukrep je pot vojne preoblikovati v pot miru. Posoški razvojni center in Fundacija Poti miru sta s pomočjo sredstev evropske kohezijske politike ustvarila čezmejno destinacijo Pot miru / Walk of Peace in obnovila dediščino prve svetovne vojne. Pot miru, dolga je 500 kilometrov, vodi od Alp do Jadrana. Opominja na trpljenje, žrtvovanje in umiranje tisočev mladih fantov in mož številnih narodov.
Agencija za okolje danes in v prihodnjih dneh pričakuje preseganja dnevne mejne vrednosti PM10 v večjem delu Slovenije. Visoke ravni so posledica temperaturnega obrata, ki zadržuje onesnažen zrak v nižinah. Kaj o tem pravijo na ARSO in v Centru za raziskave atmosfere Unvierze v Novi Gorici?
Na podlagi evropske direktive lahko slovenski pacienti uveljavljajo zdravljenje v tujini, če je presežena najdaljša dopustna čakalna doba. Zavod za zdravstveno zavarovanje pacientu povrne stroške v višini povprečne cene teh storitev v Sloveniji. Na novogoriški Zavod največ vlog pošljejo starši otrok, ki potrebujejo ortodontske storitve, ki jih opravijo na Hrvaškem. Starši za zobne aparate v večini dobijo povrnjene vse stroške. Evropska direktiva, ki omogoča vračilo stroškov za zdravljenje v tujini, je pri nas premalo poznana,nam je povedal Rok Pintar, lastnik agencije Help Med, ki pomaga pacientom pri uveljavljanju stroškov čezmejnega zdravljenja. "Ljudje sploh ne verjamejo, da je to mogoče." Na zavodu za zdravstveno zavarovanje v Novi Gorici za ortodontsko zdravljenje dobijo v povprečju eno vlogo na teden. V teh primerih najprej potrebujemo napotnico za ortodonta v Sloveniji, ki jo izda osebni zobozdravnik. Če je čakalna doba pri nas predolga, grmo lahko v tujino. Te storitve na primer izvaja tudi Center dentalne medicine na Reki Orto Nova. Tam so imeli lani približno 400 slovenskih državljanov, ki so pri njih opravili različne zobozdravstvene storitve.Na zavarovalnici Vzajemna so nam povedali, da so lani 300 pacientom povrnili 79 tisoč evrov zavarovalnin zaradi zobozdravstvenega zdravljenja na Hrvaškem.
Letošnja razmeroma topla zima slovenskim smučarskim centrom zagotovo povzroča kar nekaj težav. Medtem pa Kanin, edino visokogorsko smučišče pri nas, ostaja zaprto, s tem pa tudi povezava s smučiščem Na Žlebeh. Kakšen je letošnji utrip na italijanski strani, kjer so ta konec tedna imeli 180 centimetrov snega, poslušajte v reportaži, ki jo je pripravila Eva Furlan.
Oborožene sile Združenih držav Amerike in Velike Britanije so v zadnjem času večkrat napadle položaje hutijevcev, ki z napadi ogrožajo mednarodni ladijski promet v Rdečem morju. Strokovnjake za pomorski promet smo spraševali o posledicah teh napadov ter o spremembah in stroških zaradi drugih prevoznih poti. Je ogrožena konkurenčna prednost pristanišč na severu Jadranskega morja, tudi v Kopru?
Poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan je izdal odredbo o aktiviranju bolničarjev in prostovoljcev Rdečega križa Slovenije ter drugih nevladnih organizacij za nudenje prve psihološke in psihosocialne pomoči prebivalstvu na terenu. Pobuda za to je prišla prav iz izkušenj, ki so jih pri ljudeh na poplavljenem območju zaznali prostovoljci, pravi prostovoljni bolničar Matjaž Poniž iz območnega združenja Rdečega križa Koper. Z njim se je pogovarjala Tjaša Škamperle.
Tri mesece po razkritju razsežnosti razlitja kurilnega olja v naravno okolje ob izolskem hotelu Delfin še ni jasno, do kdaj bo olje iztekalo v akvatorij marine, do kdaj bodo snov črpali iz vrtin in kdo bo stroške poravnal. Spomnimo: zaradi napake na ventilu je v tla izteklo 30 tisoč litrov kurilnega olja, česar nekaj časa v hotelu Delfin niso povedali, češ, da za to količino niso vedeli.
Vodenje Policijske uprave Koper je prevzela Alenka Korošec Peruzin. Vodi policiste, ki delujejo od hrvaške do italijanske meje, tudi na morju, od Postojne do Sečovelj in ki jih je premalo za številne varnostne izzive: prisotnost drog, organiziran kriminal na področju migracij, prometna problematika. O nekaj rešitvah se je z direktorico Policijske uprave Koper pogovarjala Tjaša Škamperle.
Iz večjega dela Italije poročajo o suši. Kako je pri nas? Na Bovškem, Goriškem in v slovenski Istri beležijo zmerno sušne razmere. Kako se na morebitno pomanjkanje vode v poletnih mesecih pripravljajo v slovenski Istri, je preverila Tjaša Škamperle, ki se je o tem pogovarjala z direktorjem Rižanskega vodovoda Martinom Pregljem.
Ali oglaševanje ob avtocestah in cestah odvrača pozornost udeležencev v prometu od poteka prometa in s tem vpliva na zmanjšano prometno varnost? Podjetja, ki tržijo oglasni prostor, so prepričana, da ne. Kakšen vpliv ima prenasičenost urbanih območij z reklamnimi panoji? V skupini, ki se je oblikovala na družbenih omrežjih in se poimenovala Očistimo Slovenijo oglasih panojev, so prepričani, da gre za onesnaževanje javnega prostora. Vključujejo se tudi v javno razpravo glede zakonodaje, ki ureja to področje. Tjaša Škamperle se je pogovarjala z njenim predstavnikom.
Pred dvema letoma so Novi Gorici skupaj z Gorico podelili naziv Evropska prestolnica kulture 2025. Ob železniški postaji, kjer bo med obema Goricama zrasel t. i. EPK distrikt, se še nič ne dogaja. To območje naj bi po EKP-ju postalo novo somestje med Gorico in Novo Gorico ter osrednja zapuščina tega prestižnega evropskega naziva. O tem, kdaj bo slovesno odprtje, kako potekajo načrti v programskem delu, ki naj bi v 365 dneh pritegnili na Goriško milijon obiskovalcev, z Gorazdom Božičem, direktorjem zavoda GO!2025.
Drugi tir med Divačo in Koprom gradijo dobro leto in pol. Do sedaj so izvajalci zagradili 15 kilometrov predorov, končana je škatlasta konstrukcija v dolini Glinščice, vidni so že stebri novega viadukta Gabrovica, tudi v vinjanski dolini gradijo viadukt. Uspšeno napredovanje projekta v gradbenem smislu gre tudi na račun miru ljudi, ki živijo v bližini gradbišč v štirih občinah: koprski, divaški, hrpeljsko - kozinski in sežanski. Do sedaj je bil dvakrat spremenjen investicijski program za eno večjih naložb v Sloveniji. Dovolj razlogov, da smo v studio povabili generalnega direktorja podjetja 2TDK,ki je investitor, Pavla Hevko. Z njim se pogovarjala Tjaša Škamperle.
Čeprav smo v zadnjih dneh dočakali zimsko vreme, je bil lanski december že šesti zaporedni nadpovprečno topel december po vrsti. Nadpovprečna je bila tudi višina padavin. Kmetovalci so bili po lanskem sušnem poletju tako zaskrbljeni še zaradi tople zime. Sredozemlje je vroča točka podnebne krize. Hitreje se bo segrevalo od drugih delov sveta, več bo suš. Med najbolj ogroženimi vrstami bo celo oljka. Prilagoditve v kmetijstvu pa so odvisne od posamezne regije, od ostrine podnebnih sprememb, sistemskih rešitev in od sposobnosti držav, da kmete pri prehodu finančno podprejo, v zadnji študiji med drugim ugotavlja skupina znanstvenikov Okoljskega inštituta nizozemske univerze Vrije. Eden od soavtorjev študije je dr. Žiga Malek. K pogovoru ga je povabila Lea Širok.
V drugem krogu lokalnih volitev se bosta v nedeljo za županski stol v Mestni občini Nova Gorica pomerila Samo Turel, Gibanje Svoboda, in Klemen Miklavič, Goriška.si. V dosedanjih soočanjih smo novinarji kandidata veliko spraševali o tem, koliko gospodarskih con, stanovanj in delovnih mest bo Nova Gorica dobila v prihodnjih letih; bolj malo pa o, na videz, nepomembnih temah. Z njimi se soočajo družine, starejši, mladi in priseljenci. Nataši Uršič sta povedala tudi, kje bosta nadaljevala karieri, če ne bosta izvoljena za župana.
V občini Kanal ob Soči bo o županu ali županji odločil drugi krog med kandidatoma Tino Gerbec, dozdajšnjo županjo iz vrst Socialnih demokratov, in Miho Steglom, ki ga predlaga njegova Lista z vizijo in skupina volivcev. Že v prvem krogu je bilo med obema tekmecema zelo tesno, z razliko manj od odstotne točke ali vsega 27 glasov v prid dozdajšnji županji. Tako da se obeta in napoveduje napet dvoboj tudi na nedeljski končni odločitvi za župansko mesto. Soočenje med obema kandidatoma je v novogoriškem studiu pripravil Valter Pregelj.
V Sežani se bosta v drugem krogu županskih volitev pomerila inženir gozdarstva Andrej Sila, ki je v prvem krogu prejel dobrih 34 odstotkov glasov in v drugi krog vstopa s podporo koalicijskih strank, ter kamnoseški mojster Jernej Bortolato, ki je prejel dobrih 21 odstotkov glasov. Z njima se je pogovarjala Vesna Potočar Godnič.
Tudi Ilirska Bistrica je med občinami, kjer še čakajo, kdo bo naslednja štiri leta sedel na županskem stolčku. V drugem krogu se bodo volivci odločali med dr. Gregorjem Kovačičem, ki so mu v prvem krogu namenili 45 odstotkov glasov, in sedanjim županom Emilom Rojcem, ki je dobil slabih 38 odstotkov njihovijh glasov. O izzivih, ki so pred občino, ter njenih potencialih se je s kandidatoma pogovarjala Mateja Rolih Maglica.
Piranska občina bo v nedeljo dobila novega župana. Aktualni Đenio Zadković namreč ni uspel prepričati volivk in volivcev, da bi mu zaupali še en mandat. V drugem krogu se bosta tako pomerila Gašpar Gašpar Mišič in Andrej Korenika. Oba kandidirata s svojima listama. In oba sta že v preteklosti kandidirala za župana Občine Piran. V prvem krogu je Mišič tesno, le za 89 glasov prehitel Koreniko. V soočenju pred drugim krogom, ki ga je pripravila Lea Širok, bosta med drugim odgovarjala tudi na vprašanja o morebitnih bodočih koalicijah in sodelovanju v občinskem svetu.
V Divači se bosta za mesto župana v drugem krogu pomerila dosedanja županja Alenka Štrucl Dovgan, ki so ji volivci v prvem krogu namenili 34 odstotkov glasov in podjetnik, novinec na političnem parketu Robert De Lucia, ki je prejel slabih 38 odstotkov glasov. Z njima se je pogovarjala Vesna Potočar Godnič.
Na vrsti je soočenje kandidatov za župana Izole. Za to funkcijo se bosta prihodnjo nedeljo pomerila Milan Bogatič, kandidat Gibanja Svoboda, ki je v 1. krogu volitev dobil 36,42 odstotka glasov, ter neodvisni kandidat Danilo Markočič, aktualni izolski župan, ki je dobil 25,90 odstotka glasov. Z njima se bo pogovarjala Jasna Preskar.
V drugem krogu županskih volitev se bosta to nedeljo v Brdih pomerila Karlo Peršolja, ki kandidira s podpisi volilcev, in aktualni župan Franc Mužič, ki ga podpirata Gibanje Svoboda in Socialni demokrati. V tej občini sta osrednji gospodarski panogi turizem in kmetijstvo. Nataša Uršič bo na soočenju med drugim oba kandidata vprašala, kako vidita razvoj obeh dejavnosti v prihodnjem desetletju.
Neveljaven email naslov