Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poslušajte ekskluzivni pogovor z violinistom Christianom Tetzlaffom v oddaji Komorni studio v počastitev 60-letnice programa Ars.
V dvorani Union v Mariboru je v soboto, 11. februarja 2023 nastopil Münchenski komorni orkester pod glasbenim vodstvom Christiana Tetzlaffa, enega vodilnih nemških violinistov, ki je poslušalcem z izjemnim izvajalskim angažmajem odkril glasbena dela na nov način.
Godalci iz Münchna so na koncertu v Mariboru igrali pod glasbenim vodstvom Christiana Tetzlaffa, enega najuglednejših violinistov, ki igra na violino nemškega izdelovalca Petra Greinerja. Tetzlaff v obsežnem repertoarju pogosto izvaja pozabljene glasbene mojstrovine, letno pa izvede okrog sto koncertov. Pogosto nastopa tudi kot rezidenčni glasbenik, npr. pri Berlinskih filharmonikih, Filharmoničnem orkestru iz Seula in z Dresdenskimi filharmoniki. Sodeloval je tudi v Dunajskimi in Newyorškimi filharmoniki, Orkestom Concertgebouw iz Amsterdama in vsemi londonskimi orkestri, pa tudi z legendarnimi in vodilnimi sodobnimi dirigenti. Leta 1994 je s svojo sestro, violončelistko Tanjo Tetzlaff, ustanovil godalni kvartet Tetzlaff, s katerim letno izvede vsaj eno koncertno turnejo. Za svoje posnetke je prejel številne nagrade, med drugim nagrado nemških kritikov plošč, Diapason d'or in klasično nagrado Midem.
Iz pogovora Tjaše Krajnc z violinistom Christianom Tetzlaffom:
Kako sestavljate svoje koncertne sporede, kaj najbolj vpliva na vašo izbiro?
CT: ''Veliko dejavnikov vpliva na koncertni spored: kaj sem izvajal na prejšnjem koncertu, kakšna je letošnja tema orkestra, kakšne želje imam kot dirigent ali kaj drugega, saj ne obstaja le en način: včasih je koncert fantastičen, ko so skladbe tematsko povezane, včasih pa je odličen, ko so povsem različne in se dopolnjujejo kot nasprotja. Pomembno je, da dobro vem, katere skladbe želim igrati in zato je edino pravilo, da igram tiste skladbe, v katerih uživam.''
Kaj je najpomembnejše, kar želite s svojim igranjem sporočiti poslušalcem?
CT: ''To, kar želim sporočiti ljudem in je zelo pomembno v mojem življenju, je, da ne igram za razvedrilo ljudi ali da bi poskušali samo preživeti čas. Če je koncert dober, nas lahko spremeni, da se odpremo. Med dobrim koncertom odpremo svoja srca ter v sebi točimo solze, ki smo jih vedno želeli točiti. Moj moto je, da želim z igranjem nasmejati otroke, odrasle pa pripraviti do solz… Sam imam šest otrok in njihovo razvedrilo je zame zelo pomembno. Hkrati pa je pomembno povedati, da glasba ne obstaja zato, da bi kar nekaj igrali, ampak igramo, ker je bilo skladatelju pomembno izraziti svoje radosti, veselja, žalosti in bridkosti, … Na dobrem koncertu postane dvorana sveti prostor, glasba pa globok izraz človeškega duha. Moj edini cilj je, da se s svojim igranjem dotaknem ljudi. Seveda lahko predstavljamo svojo virtuoznost, ampak se mi zdi škoda, če se izvajalci sami omejijo v tem, kar lahko naredijo najboljše. Stalno doživljamo izzive, ki jih pred nas postavi skladateljevo delo, da se razvijamo in na novo odkrijemo. Nekateri menijo, da nas to omejuje, sam pa menim nasprotno, ko igram na tak način, me to osvobaja in mi širi zavedanje bolj, kot bi ga lahko doživel, če bi predstavljal sam sebe. Beethovnov violinski koncert npr. igram že več kot 40 let – sicer sem se spremenil kot oseba, nič izrazitega pa nisem spremenil v načinu izvajanja, v osnovi so tudi enake dinamične značilnosti in tempi. Moja izvajalska svoboda se širi v majhnih podrobnostih in odtenkih, a vsak večer je izvedba drugačna, med izvajanjem teh skladb pa doživljam največjo radost.''
Violinist in glasbeni vodja Christian Tetzlaff je z Münchenskim komornim orkestrom predstavil Adagio in fugo v c-molu, Wolfganga Amadeusa Mozarta, nato izjemno koncertantno delo večera: Poliptih za violino in dva majhna godalna orkestra švicarskega skladatelja 20. stoletja Franka Martina. Glasbeniki so se v drugem delu koncerta posvetili izvedbi obsežne pesnitve Verklärte Nacht / Ozarjena noč Arnolda Schönberga na podlagi pesmi Richarda Dehmla, ki je v izvirniku nastala za godalni sekstet, izvedli pa so jo v skladateljevi različici za godalni orkester. Navdušene poslušalce so razveselili še z dvema dodatkoma: Pomladnim večerom Jeana Sibeliusa v izvedbi orkestra in z Gavoto v obliki rondoja iz Partite št. 3 v E-duru Johanna Sebastiana Bacha v solistični izvedbi violinista Christiana Tetzlaffa.
Münchenski komorni orkester vse od ustanovitve leta 1950 razvija vrhunsko orkestrsko igro in izvaja glasbeni repertoar različnih obdobij in slogov, pogosto tudi nove skladbe. Godalci že desetletja razvijajo delavnice za sodobno glasbo, letno izvedejo okrog šestdeset koncertov, izvajajo koncertne turneje v uglednih koncertnih dvoranah po vsem svetu, svoje posnetke pa izdajajo pri založbah ECM, Sony in Warner.
Vir fotografije: Dejan Bulut, Narodni dom Maribor: www.nd-mb.si
61 epizod
Program Ars je vstopil v svoje 60. leto. Ob jubileju ponujamo jagodni izbor iz neizmerno bogatega arhiva, nove oddaje in koncerte, pogovore z nekdanjimi sodelavci in soustvarjalci, ki na novo osmišljajo pomen kulturno-umetniškega programa, in se vprašujemo o njegovi vlogi v hitro spreminjajočem se času in svetu. Ars – še na mnoga leta!
Poslušajte ekskluzivni pogovor z violinistom Christianom Tetzlaffom v oddaji Komorni studio v počastitev 60-letnice programa Ars.
V dvorani Union v Mariboru je v soboto, 11. februarja 2023 nastopil Münchenski komorni orkester pod glasbenim vodstvom Christiana Tetzlaffa, enega vodilnih nemških violinistov, ki je poslušalcem z izjemnim izvajalskim angažmajem odkril glasbena dela na nov način.
Godalci iz Münchna so na koncertu v Mariboru igrali pod glasbenim vodstvom Christiana Tetzlaffa, enega najuglednejših violinistov, ki igra na violino nemškega izdelovalca Petra Greinerja. Tetzlaff v obsežnem repertoarju pogosto izvaja pozabljene glasbene mojstrovine, letno pa izvede okrog sto koncertov. Pogosto nastopa tudi kot rezidenčni glasbenik, npr. pri Berlinskih filharmonikih, Filharmoničnem orkestru iz Seula in z Dresdenskimi filharmoniki. Sodeloval je tudi v Dunajskimi in Newyorškimi filharmoniki, Orkestom Concertgebouw iz Amsterdama in vsemi londonskimi orkestri, pa tudi z legendarnimi in vodilnimi sodobnimi dirigenti. Leta 1994 je s svojo sestro, violončelistko Tanjo Tetzlaff, ustanovil godalni kvartet Tetzlaff, s katerim letno izvede vsaj eno koncertno turnejo. Za svoje posnetke je prejel številne nagrade, med drugim nagrado nemških kritikov plošč, Diapason d'or in klasično nagrado Midem.
Iz pogovora Tjaše Krajnc z violinistom Christianom Tetzlaffom:
Kako sestavljate svoje koncertne sporede, kaj najbolj vpliva na vašo izbiro?
CT: ''Veliko dejavnikov vpliva na koncertni spored: kaj sem izvajal na prejšnjem koncertu, kakšna je letošnja tema orkestra, kakšne želje imam kot dirigent ali kaj drugega, saj ne obstaja le en način: včasih je koncert fantastičen, ko so skladbe tematsko povezane, včasih pa je odličen, ko so povsem različne in se dopolnjujejo kot nasprotja. Pomembno je, da dobro vem, katere skladbe želim igrati in zato je edino pravilo, da igram tiste skladbe, v katerih uživam.''
Kaj je najpomembnejše, kar želite s svojim igranjem sporočiti poslušalcem?
CT: ''To, kar želim sporočiti ljudem in je zelo pomembno v mojem življenju, je, da ne igram za razvedrilo ljudi ali da bi poskušali samo preživeti čas. Če je koncert dober, nas lahko spremeni, da se odpremo. Med dobrim koncertom odpremo svoja srca ter v sebi točimo solze, ki smo jih vedno želeli točiti. Moj moto je, da želim z igranjem nasmejati otroke, odrasle pa pripraviti do solz… Sam imam šest otrok in njihovo razvedrilo je zame zelo pomembno. Hkrati pa je pomembno povedati, da glasba ne obstaja zato, da bi kar nekaj igrali, ampak igramo, ker je bilo skladatelju pomembno izraziti svoje radosti, veselja, žalosti in bridkosti, … Na dobrem koncertu postane dvorana sveti prostor, glasba pa globok izraz človeškega duha. Moj edini cilj je, da se s svojim igranjem dotaknem ljudi. Seveda lahko predstavljamo svojo virtuoznost, ampak se mi zdi škoda, če se izvajalci sami omejijo v tem, kar lahko naredijo najboljše. Stalno doživljamo izzive, ki jih pred nas postavi skladateljevo delo, da se razvijamo in na novo odkrijemo. Nekateri menijo, da nas to omejuje, sam pa menim nasprotno, ko igram na tak način, me to osvobaja in mi širi zavedanje bolj, kot bi ga lahko doživel, če bi predstavljal sam sebe. Beethovnov violinski koncert npr. igram že več kot 40 let – sicer sem se spremenil kot oseba, nič izrazitega pa nisem spremenil v načinu izvajanja, v osnovi so tudi enake dinamične značilnosti in tempi. Moja izvajalska svoboda se širi v majhnih podrobnostih in odtenkih, a vsak večer je izvedba drugačna, med izvajanjem teh skladb pa doživljam največjo radost.''
Violinist in glasbeni vodja Christian Tetzlaff je z Münchenskim komornim orkestrom predstavil Adagio in fugo v c-molu, Wolfganga Amadeusa Mozarta, nato izjemno koncertantno delo večera: Poliptih za violino in dva majhna godalna orkestra švicarskega skladatelja 20. stoletja Franka Martina. Glasbeniki so se v drugem delu koncerta posvetili izvedbi obsežne pesnitve Verklärte Nacht / Ozarjena noč Arnolda Schönberga na podlagi pesmi Richarda Dehmla, ki je v izvirniku nastala za godalni sekstet, izvedli pa so jo v skladateljevi različici za godalni orkester. Navdušene poslušalce so razveselili še z dvema dodatkoma: Pomladnim večerom Jeana Sibeliusa v izvedbi orkestra in z Gavoto v obliki rondoja iz Partite št. 3 v E-duru Johanna Sebastiana Bacha v solistični izvedbi violinista Christiana Tetzlaffa.
Münchenski komorni orkester vse od ustanovitve leta 1950 razvija vrhunsko orkestrsko igro in izvaja glasbeni repertoar različnih obdobij in slogov, pogosto tudi nove skladbe. Godalci že desetletja razvijajo delavnice za sodobno glasbo, letno izvedejo okrog šestdeset koncertov, izvajajo koncertne turneje v uglednih koncertnih dvoranah po vsem svetu, svoje posnetke pa izdajajo pri založbah ECM, Sony in Warner.
Vir fotografije: Dejan Bulut, Narodni dom Maribor: www.nd-mb.si
Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici programa Ars.
Program Ars je vstopil v svoje 60. leto. Ob jubileju ponujamo jagodni izbor iz neizmerno bogatega arhiva, nove oddaje in koncerte, pogovore z nekdanjimi sodelavci in soustvarjalci, ki na novo osmišljajo pomen kulturno-umetniškega programa, in se vprašujemo o njegovi vlogi v hitro spreminjajočem se času in svetu. Ars – še na mnoga leta!
Ob koncu Arsovega jubilejnega leta v Ljubljani pričakujemo slovito jazz - organistko Barbaro Dennerlein. Z lastnimi kompozicijami in improvizacijami se bo predstavila v Frančiškanski cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani. V kratki izjavi nam je zaupala nekaj podrobnosti o ustvarjanju in poustvarjanju jazz glasbe na orglah in o programu, ki ga pripravlja za koncert v Ljubljani.
Gregor Pirš, urednik uredništva za resno glasbo na Programu Ars: o idejni zasnovi programa Gala koncerta ob 60 - letnici delovanja Programa Ars, ki bo 14. septembra letos v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani
Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici programa Ars.
Ob letošnji 60-letnici Programa Ars predstavljamo izbor posameznih oddaj iz preteklih let, na katere bi vas radi še enkrat opozorili. Sredi prejšnega desetletja smo v Laboratorijih Maxa Perutza v okviru univerzitetnega raziskovalnega središča Vienna Biocenter na Dunaju posneli pogovor o izvoru univerzalnega genetskega koda in izzivih sodobne molekularne biologije. Gost je bil biofizik iz Zagreba, ki tam vodi oddelek za računalniško biofiziko molekul dr. Bojan Žagrović, na Kemijskem inštitutu v Ljubljani pa smo na podobno temo pred mikrofon povabili raziskovalko z Odseka za sintezno biologijo in imunologijo, izr.prof.dr. Mojco Benčina. Oddajo je pripravil Goran Tenze. FOTO: Shema prevajanja DNK (mRNK je izpuščena) VIR: https://sl.wikipedia.org/wiki/Genetski_kod
Poljsko-britanski sociolog in filozof Zygmunt Bauman (1925 – 2017) je pozornost namenjal različnim vprašanjem s področja humanistike, kot so modernost, holokavst ali potrošništvo. Kot je sam izpostavil, pa ga je zanimal predvsem odnos med moralnostjo in koristnostjo. Njegova kritična sociološka misel, ki jo je razvijal v več kot petdesetih delih, med katerimi izstopajo na primer Tekoča moderna, Postmoderna etika, Retrotopija ter Modernost in holokavst, je še vedno pronicljiva in aktualna. Ob 60. letnici Programa Ars se spominjamo enega od vrhuncev zadnjih let v oddaji Ars humana, v kateri redno predstavlja tako mislece kot tudi njihova dela. Pogovor z Zygmuntom Baumanom je nastal leta 2016 ob njegovem obisku Ljubljane, ko je predstavljal prevod knjige Postmoderna etika. Bauman je spregovoril o vlogi sociologije v sodobni družbi in se v svojem razmišljanju takrat ni izognil niti begunski krizi. Foto: Borut Krajnc (objavljeno z dovoljenjem avtorja), Zygmunt Bauman ob obisku Ljubljane leta 2011
Skoraj 2500 let je že minilo, odkar je starogrški dramatik Sofoklej napisal tragedijo Antigona, njeno sporočilo pa je še vedno aktualno. Oddajo o njej smo uprizorili v dvorani Srednje vzgojiteljske šole, gimnazije in umetniške gimnazije Ljubljana. Avtor oddaje: Nejc Rožman Ivančič, prevajalec: Kajetan Gantar, režiserka: Ana Krauthaker pomočnik režije: Andrej Jus, Kreon: Vladimir Vlaškalić, Antigona: Doroteja Nadrah, Ismena: Lara Wolf, Hajmon: Stane Tomazin, Tejrezias: Sandi Pavlin, Glasnik: Nejc Cijan Garliatti, Stražar: Žiga Udir, vodja zbora: Matija Vastl, zbor: Lara Beršnak, Ema Jugovic, Petra Kodba, Špela Lovrec in Anamarija Malovrh, glasbeni izvajalec: Goran Krmac, bralka: Barbara Zupan, urednik oddaje: Vlado Motnikar, zvokovna mojstra: Matjaž Miklič in Urban Gruden, asistenta: Gašper Vodlan in Liam Samsa, luč: Marko Levičnik.
Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60-letnici Programa Ars.
Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici programa Ars.
Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60-letnici Programa Ars.
Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60-letnici Programa Ars.
Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60-letnici Programa Ars.
Danes opoldne se je na podstrehi staro meščanske vile v Rožni dolini v Ljubljani za Radio Slovenija, 3. program – program Ars in naše poslušalce zgodil pomemben dogodek. Emilija Soklič, dolgoletna tehnična vodja Triglav filma in Badjurova nagrajenka, se je odločila, da je pri njenih častitljivih 104. letih čas, da se poslovi od zvočnega zapisa, ki ji ga je v hrambo in skrb zapustil Rudi Omota, tonski mojster in inovator, s katerim sta bila neločljiva prijatelja. Gre za original posnetka koncerta Akademskega pevskega zbora, pevskega zbora Univerze v Ljubljani, ki je bil 12. decembra 1941 posnet v Unionski dvorani v Ljubljani tik pred kulturnim molkom. Gre za neverjetno tonsko dediščino, ki bo od zdaj v hrambi Radia Slovenija, njen skrbnik pa bo 3. program Radia Slovenija – program Ars. Emilija Soklič je pred vojno kot ena prvih in redkih žensk zaključila šolanje na elektrotehničnem oddelku Tehniške srednje šole. To so bili časi, ko se od žensk ni pričakovala udeležba v tehničnih poklicih. Med svojim delom v Triglav filmu je spoznala Rudija Omoto, s katerim sta postala zelo dobra prijatelja in sodelavca. Njuno sodelovanje je obrodilo sadove na začetku petdesetih let prejšnjega stoletja, ko sta, denimo, skupaj razvila tudi magnetni zapis zvoka. Ločitev od posnetka za gospo Soklič pa seveda nikakor ni bila lahka. Bo pa posnetek in z njim košček naše nadvse pomembne zgodovine zdaj našel svoje trajno mesto v arhivu RTV Slovenija, ki ga bo skrbno hranil za naše zanamce. Tudi na filmski celulojdni trak ujet s čustvi nabit trenutek med nastopajočimi in publiko, ko je davnega leta 1941 presunljivo zadonela Jenkova Lipa zelenela je s čisto posebnim sporočilom. Foto: Amir Muratović/RTV Slovenija
Inženirka zvoka in inovatorka Emilija Soklič, tudi dobitnica Badjurove nagrade za življenjsko delo leta 2021, je programu Ars Radia Slovenija podarila znameniti posnetek zadnjega koncerta Akademskega pevskega zbora pred kulturnim molkom leta 1941. Posnetek, na katerem je v interpretaciji skrita prerokba slovenskega naroda - slutnja prelitih solza in krvi, ki so spremljale Slovence od kulturnega molka, ki je nastopil naslednji dan, pa vse do osvoboditve - je nastal 12. decembra leta 1941: z mikrofonom, skritim v lestencu nad pevci Akademskega pevskega zbora pod vodstvom Franceta Marolta v Unionski dvorani v Ljubljani. Ta trenutek večnosti, esenco glasbe in besede, je na prepolovljeni filmski trak ujel Rudi Omota, tonski mojster in pionir slovenskega zvočnega filma. Posnetek je pozneje podaril sodelavki in prijateljici, inženirki zvoka Emiliji Soklič in ta ga je 9. 2. 2023 izročila 3. programu Radia Slovenija, programu Ars. Avtor fotografije: Amir Muratović
Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60-letnici Programa Ars.
Cikel studijskih koncertov sodobne glasbe Odkritja 26, ki smo ga uvedli leta 2018, nadaljujemo z javnim snemanjem simfoničnega dela Tako tiho slovenske skladateljice Larise Vrhunc. Skladba, nastala za dojenčke in malčke v okviru projekta B-AIR, je zazvenela še v izvedbi za odrasle poslušalce, ki so lahko v svojem poslušanju odkrivali tudi prvinsko, "otroško" izkušanje tihih, nežnih, meditativnih zvokov. Po koncertu je sledil še pogovor s skladateljico. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
Visoki Arsov jubilej, 60 letnico delovanja, bodo obeležili številni vrhunski umetniški dogodki. Tako je na prvem letošnjem koncertu iz jazzovskega cikla Jazz Ars All Stars v Cukrarni nastopila zasedba, ki združuje madžarsko ljudsko glasbo z jazzom. ADAM KLEMM BANDA Adam Klemm (saksofon) Tomaž Gajšt (trobenta) Milan Stanisavljević (klavir) Nikola Matošič (kontrabas) Bruno Domiter (bobni) JAZZ ARS ALL STARS Umetniški vodja/Artistic Director: Hugo Šekoranja Produkcija program Ars, Radio Slovenija, januar 2023
Ko je Drago Jančar neko noč prebiral kroniko gradu Strmol, je takoj vedel, da bo napisal roman To noč sem jo videl. Ni pa si predstavljal, da bo imel roman tak učinek, pa ne le na slovensko družbo: to tragično zgodbo prebirajo tudi drugod po svetu. Roman je bil preveden v več kot 26 jezikov, zdaj pa ga bo mogoče tudi poslušati, saj je pri ZKP RTV Slovenija izšel v obliki zvočne knjige. Ob tej izdaji je Drago Jančar razmišljal o poti romana in o tem, kako je spoznaval tragično usodo zakoncev Hribar. Izdaja zvočne knjige To noč sem jo videl je prvi iz niza dogodkov ob praznovanju šestdesete obletnice 3. programa Radia Slovenija, programa Ars. V teh dneh jo lahko na Arsu poslušate vsak delovnik ob 19.00. Razdeljena je v štiriindvajset nadaljevanj, na voljo pa je tudi na spletnih straneh programa Ars in ZKP RTV Slovenija.
Neveljaven email naslov