Novico o smrti Davida Lyncha je njegova družila sporočila na omrežju Facebook. Lynch, ki ga med drugim poznamo po razvpiti seriji Twin Peaks, je sicer lani spregovoril o svoji kronični bolezni pljuč. Ko je avgusta javnosti razkril, da ima emfizem pljuč, je ob tem dodal, da je to pač cena za skoraj 70 let kajenja – vonj tobaka, prižiganje cigarete, vse to sem, priznam, strastno oboževal. A da ga to ne bo ustavilo, je dodal in da bo, če po potrebno, režiral na daljavo. Tako ali drugače v dim in meglo pa so bili oviti tudi njegovi filmski izdelki, kontroverzni, mistični, sanjavi, tesnobni in strastni – nagrajevani in čislani tako s strani občinstva kot kritikov: Človek slon iz leta 1980, 6 let pozneje Modri žamet, potem Divji v srcu, pa denimo leta 2001 Mulholland Drive, nadrealistični psihološki triler, ki ga je pred leti žirija 177-ih kritikov na BBC-jevem seznamu najboljših filmov 21. stoletja uvrstila na prvo mesto s pojasnilom, da gre med drugim za genialen komentar hollywoodskih spletk. In kaj lahko rečemo o seriji Twin Peaks, ki že z glasbo nezamenljivo odzvanja v kolektivnih ušesih? Še danes provocira filozofske spise in deli občinstvo – nekaterim se enostavno zdi preveč konfuzna – A Lynch je poudarjal, da je že sámo življenje zelo zapleteno, zato naj bi temu sledili tudi filmi. Navdihovala ga je likovna umetnost, ki jo je nekaj časa celo študiral, mnogo pozneje pa se je v Franciji navduševal še nad grafično tehniko. Serijo njegovih litografij, pa slik, akvarelov in eksperimentalnih filmov smo si leta 2018 lahko ogledali na razstavi Ogenj na odru v ljubljanskem MGLC-ju. Davida Lyncha, ki je pogosto sodeloval tudi pri glasbi svojih filmov, je The Guardian razglasil za najboljšega filmskega režiserja vseh časov, leta 2019 so mu namenili častnega oskarja za življenjsko delo, prav ta to pa je že leta 2006 prejel zlatega leva.