Človekov odnos do živali je že stoletja diskriminatoren, zaznamovan predvsem s kategorijami, kot so nadvlada, prilastitev in uporaba

Človekov odnos do živali je že stoletja diskriminatoren, zaznamovan predvsem s kategorijami, kot so nadvlada, prilastitev in uporaba – kategorijami, ki so po naravi izrazito antropocentrične. O tem odnosu bomo tokrat razmišljali v okviru baladnega izročila, pa tudi širše, v kontekstu folklornega izročila in leposlovja. Pa tudi o potrebi po spremembi tega odnosa, potrebi po etičnem obratu v našem ontološkem razumevanju živali. Prav v Sloveniji je namreč pognala teoretske korenine zoofolkloristika, ki se, ob naslonitvi na kritično animalistiko in teorijo speciesizma, zavzema za nova branja leposlovnih in folklornih besedil: za branja, ki bodo pretrgala z antropocentričnim pogledom na svet in se odpirala ekocentričnemu, branja, ki se bodo zavzemala za odpravo klasičnih dihotomij, kot so narava/kultura, človek/žival in duh/materija. Gostja oddaje bo poznavalka tematike, izr. prof. dr. Marjetka Golež Kaučič, ki v svoji strokovni monografiji Slovenska ljudska balada ob drugem nazorno prikaže tudi razliko med klasičnim in novim branjem folklornih besedil.