Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako glasen je človeškemu ušesu neslišen svet?
Ljudje s prostim ušesom slišimo omejen del zvokov, ki jih ustvarja živalski svet. Zelo glasno pa je tudi v tistem delu spektra, ki ga ne slišimo. Nas zvoki, ki jih ne zaznavamo, vendarle nekako zaznamujejo ali gredo mimo nas? Nas živali, ki se oglašajo na nam neslišnih frekvencah, slišijo? Gost oddaje, v kateri bomo govorili o načinih ustvarjanja in zaznavanja zvoka med živalmi, bo dr. Tomi Trilar, vodja Kustodiata za nevretenčarje pri Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Z njim se bosta pogovarjali Tina Kozin in Saška Rakef.
847 epizod
Pozornost posvečamo predvsem humanistiki, katere plasti nam približajo priznani strokovnjaki. Največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe, intelektualce ali znanstvenike. Poglobljeno predstavljamo in reflektiramo pester nabor znanih ter manj znanih humanističnih vsebin z namenom popularizacije in razmisleka o svetu in družbi.
Kako glasen je človeškemu ušesu neslišen svet?
Ljudje s prostim ušesom slišimo omejen del zvokov, ki jih ustvarja živalski svet. Zelo glasno pa je tudi v tistem delu spektra, ki ga ne slišimo. Nas zvoki, ki jih ne zaznavamo, vendarle nekako zaznamujejo ali gredo mimo nas? Nas živali, ki se oglašajo na nam neslišnih frekvencah, slišijo? Gost oddaje, v kateri bomo govorili o načinih ustvarjanja in zaznavanja zvoka med živalmi, bo dr. Tomi Trilar, vodja Kustodiata za nevretenčarje pri Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Z njim se bosta pogovarjali Tina Kozin in Saška Rakef.
Riga, ki je poleg švedske Umee letos nosilka projekta Evropska prestolnica kulture, je poudarek programa postavila na ljudi. Na socialne razsežnosti umetnosti in kulture. Obenem pa je izkoristila historično pogojene danosti, ki jih ima latvijska prestolnica. Zanimanje za projekte EPK, če gre verjeti sogovornikom Andreja Stoparja, ki je nedavno tega obiskal Rigo, je veliko. Več o tem projektu pa v oddaji, v kateri je Latvija predstavljena tudi širše kulturno-zgodovinsko.
Ljubezenske zgodbe v pismih so stalnica katere koli literarne tradicije. Ljubezenska zgodba Karla Destovnika Kajuha in Silve Ponikvarjeve pa je posebna, saj se je dogajala v okupirani Ljubljani. Ljubimca z Vošnjakove ulice, kot je naslov tudi knjige, v kateri so objavljena njuna pisma, sta si ljubezenska pisma izmenjevala na začetku II. svetovne vojne tudi takrat, ko so vojna in izdajstva posegli v njuno zvezo, ki je bila dvakrat brutalno prekinjena s Silvinim zaporom. Več je o tem v oddaji povedal dr. Mihael Glavan, avtor omenjene knjige.
Na pravkar končanem knjižnem sejmu v Frankfurtu, ki velja za največjega na svetu, se je kot častna gostja predstavila Finska. Njen program je potekal pod sloganom Finska. Cool., bil je komunikativen, izobraževalen in zabaven. V oddaji smo predstavili, kaj vse je obsegal program finske predstavitve in kakšen odnos imajo Finci do knjig, prevodov in branja.
Edvard Kocbek je v širši javnosti znan po svojih literarni delih, kot so Zemlja, Groza, Črna orhideja, Strah in pogum, Listina idr., vendar pa ob tem zanimiv in pomemben del njegovega ustvarjanja ostajajo dnevniki. Gre za izjemno obsežen opus, ki predstavlja odličen vpogled v družbeno, kulturno in politično dogajanje v 20. stoletju ne samo pri nas, temveč tudi širše. Tokrat smo v oddaji z gostom dr. Mihaelom Glavanom predstavili samo ta del Kocbekovega ustvarjanja in se s tem spomnili 110-letnice rojstva tega velikega literarnega ustvarjalca. Vir fotografije: fotodokumentacija Dela
Pozornost posvečamo predvsem humanistiki, katere plasti nam približajo priznani strokovnjaki. Največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe, intelektualce ali znanstvenike. Poglobljeno predstavljamo in reflektiramo pester nabor znanih ter manj znanih humanističnih vsebin z namenom popularizacije in razmisleka o svetu in družbi.
V dialogu s filozofijo Sorena Kierkegaarda smo v pogovoru z gostoma dr. Primožem Reparjem in dr. Bojanom Žalcem nedavno končane Mednarodne filozofske konference pretresli, kako danes izbiramo misli, kako nastane naša etična izbira in kakšna je naša subjektiviteta. Vir fotografije: ulbra-to.br
Pozornost posvečamo predvsem humanistiki, katere plasti nam približajo priznani strokovnjaki. Največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe, intelektualce ali znanstvenike. Poglobljeno predstavljamo in reflektiramo pester nabor znanih ter manj znanih humanističnih vsebin z namenom popularizacije in razmisleka o svetu in družbi.
Odnos med vero in kulturo je bil in še vedno je predmet številnih razprav med filozofi, teologi in tudi drugimi intelektualci s področja humanizma in naravoslovja. V Katoliški cerkvi je to vprašanje postalo še posebej aktualno z 2. Vatikanskim koncilom, ki je na široko odprl dialog z drugimi verstvi in z neverujočimi. Z vero in kulturo se je poglobljeno ukvarjal tudi kardinal dr. Franc Rode. Po študiju v Parizu se je, kot predavatelj na Teološki Fakulteti v Ljubljani, veliko posvečal vprašanju ateizma. Še bolj intenzivno pa se je temu področju posvetil v začetku osemdesetih let ko je sprejel službo na Papeškem tajništvu za dialog z neverujočimi, leta 1993 pa je postal še tajnik Papeškega sveta za kulturo. Ob njegovem življenjskem jubileju se bomo s kardinalom pogovarjali o razmerju med vero in kulturo, o ateizmu ter o mestu krščanstva v današnji Evropi. Pogovor vodi Boštjan Debevec.
Pozornost posvečamo predvsem humanistiki, katere plasti nam približajo priznani strokovnjaki. Največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe, intelektualce ali znanstvenike. Poglobljeno predstavljamo in reflektiramo pester nabor znanih ter manj znanih humanističnih vsebin z namenom popularizacije in razmisleka o svetu in družbi.
Oddajo Ars humana o sodobni manjšinski in priseljenski književnosti v Sloveniji je spodbudil izid antologije Iz jezika v jezik. Antologijo je izdalo Društvo slovenskih pisateljev, uredila jo je dr. Lidija Dimkovska. Ob urednici antologije bodo v oddaji, v pogovoru v živo sodelovali še trije avtorji iz antologije, in sicer dr. Stanka Repar, dr. Albert Halász in Aljoša Curavić. Oddajo pripravlja Marko Golja.
Sociološke politološke razprave Misliti prelome, lomiti ideologije dr. Gorazda Kovačiča so delo, v katerem avtor s ptičje perspektive pretresa družbeno-politično stanje na Slovenskem, pri tem pa analizira vse ključne ideologije ter razkriva njihove meje in protislovja. Več o tem delu pa v tokratni oddaji. Gost je dr. Gorazd Kovačič, profesor sociologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Z njim se je pogovarjal Gregor Podlogar.
V oddaji predstavljamo delo Endimionove sanje dr. Igorja Škamperleta, profesorja na oddelku za sociologijo ljubljanske filozofske fakultete. V tem delu avtor obravnava področje imaginacije in nekatere simbolne oblike v zgodovini človeštva. V oddaji, ki je bila na našem sporedu že leta 2013, pa lahko slišite Škamperletovo razlago tega, kaj je simbol, kako je nastala kultura, kakšna je pot mitoloških junakov in podobno. Oddajo je pripravil Gregor Podlogar.
Pozornost posvečamo predvsem humanistiki, katere plasti nam približajo priznani strokovnjaki. Največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe, intelektualce ali znanstvenike. Poglobljeno predstavljamo in reflektiramo pester nabor znanih ter manj znanih humanističnih vsebin z namenom popularizacije in razmisleka o svetu in družbi.
»Pošten religiozni mislec je kakor vrvohodec. Zdi se, kot da bi hodil po zraku. Njegova pot je najožja, kar si jih je sploh mogoče misliti. Pa vendar po svoji vrvi nekam pride,« je zapisal Ludwig Wittgenstein v delu Kultura in vrednota. To pot filozofov religije, dolgo več kot dva tisoč let, smo si ogledali ob pomoči dela Maxa Charleswortha Filozofija in religija. Gost je bil dr. Franci Zore z oddelka za filozofijo filozofske fakultete v Ljubljani.
Ponarejanje in filologija sta skupaj padala in rasla, pa naj je bilo to v renesansi ali v helenistični Aleksandriji. Včasih so prav ponarejevalci prvi postavili ali potrdili pretanjene metode kritike; včasih pa so jih prav s tem premagali filologi. V vseh primerih je bil razvoj kritike odvisen od spodbude, ki so jo dajali ponarejevalci,« je zapisal Anthony Grafton v knjigi Ponarejevalci in kritiki, Ustvarjalnost in zavajanje v zahodni humanistiki. V oddaji Ars humana smo ob posameznih primerih osvetlili ta Graftonov drugačni pogled na zgodovino humanistike. Vabimo vas k vnovičnemu poslušanju pogovora z zgodovinarjem Alešem Mavrom in filologom Davidom Movrinom. Oddajo je pripravil Aleksander Čobec.
»Ponarejanje in filologija sta skupaj padala in rastla, pa naj je bilo to v renesansi ali v helenistični Aleksandriji. Včasih so bili ravno ponarejevalci tisti, ki so prvi postavili ali potrdili prefinjene metode kritike; včasih pa so jih filologi z njihovo pomočjo premagali. V vseh primerih je bil razvoj kritike odvisen od spodbude, ki so jo dajali ponarejevalci,« je zapisal Anthony Grafton v knjigi Ponarejevalci in kritiki, Ustvarjalnost in zavajanje v zahodni humanistiki. V oddaji Ars humana smo ob posameznih primerih osvetlili ta Graftonov drugačni pogled na zgodovino humanistike. Gosta sta bila zgodovinar Aleš Maver in filolog David Movrin.
Pozornost posvečamo predvsem humanistiki, katere plasti nam približajo priznani strokovnjaki. Največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe, intelektualce ali znanstvenike. Poglobljeno predstavljamo in reflektiramo pester nabor znanih ter manj znanih humanističnih vsebin z namenom popularizacije in razmisleka o svetu in družbi.
V noči na torek, 22. julija, je umrl pisatelj in letošnji Prešernov nagrajenec Vladimir Kavčič. Svoj državljanski in pisateljski pogum je neizpodbitno dokazal z romanom Zapisnik. Vedno znova se je vračal k osebni izkušnji zgodovine, še zlasti druge svetovne vojne. Toda prav z Zapisnikom je dokazal, da je bil še kako moderen pisatelj: njegova celovita podoba resnice ni pomenila njenega zanikanja, ampak je omogočila bralcu, da je vsaj nekoliko razumel težko razumljivi čas. V oddaji Ars humana se bomo Vladimirja Kavčiča, ki je pogosto pisal ponoči, v urah nespečnosti, spomnili z intervjujem, ki je nastal pred dobrim letom ob njegovi osemdesetletnici.
Pozornost posvečamo predvsem humanistiki, katere plasti nam približajo priznani strokovnjaki. Največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe, intelektualce ali znanstvenike. Poglobljeno predstavljamo in reflektiramo pester nabor znanih ter manj znanih humanističnih vsebin z namenom popularizacije in razmisleka o svetu in družbi.
Socialni antropolog Jack Goody, ki je doslej objavil skoraj trideset samostojnih del, je kljub starosti aktiven in precej vpliven mislec v svetu sodobne humanistike. V delu Vzhod na Zahodu, katerega je potrebno brati kot dopolnilo k njegovim drugim delom, se kritično in poglobljeno loteva razumevanja Vzhoda na Zahodu. Kajti, kot Goody zapiše že v uvodu k temu delu, napačno vrednotenje razmerij med Vzhodom in Zahodom vpliva tudi na to, kako Zahod razume sam sebe. Več pa o tem pa v pogovoru z dr. Jožetom Vogrincem.
Neveljaven email naslov