Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Razpadle države, razgrajene skupnosti? Fabula v teoriji, dr. Karl Schlögel in dr. Jože Pirjevec o razpadu Sovjetske zveze in Jugoslavije
Literarnemu delu festivala Fabula, ki je potekal maja in junija, je septembra sledil sklop Fabula v teoriji, ki vsako leto na novo izprašuje novo relevantno družbeno temo. Letošnji teoretski program festivala je bil osredotočen na vprašanje "Prihodnost = Privilegij?" in je prinesel dva raznovrstna dogodka "Razpadle države, razgrajene skupnosti?" in "Misliti skupnost prihodnosti?", stikajoč se v relaciji preteklega izkustva, kaj vodi in kaj prinese razpad neke skupnosti, ter širšega premisleka, v kakšnih skupnostih si želimo živeti v prihodnje.
"Pred koncem svojih dni sem doživel še zadnje obdobje, namreč Putinovo Rusijo. Sprva sem mislil, da bo ta prometejevski mladi junak kaj spremenil. Seveda ni bil prometejevski junak, temveč stierlitzovski, kagebejevski in stasijevski človek, ki je znova spravil na oblast glavno jedro nekdanje sovjetske moči. Izkušnja, na katero nisem bil pripravljen in zaradi katere ne bi smeli verjeti strokovnjakom, je bil Krimski polotok. Vedno sem zaupal v veliko Rusijo, ki ima veliko talentov in je sposobna z improvizacijo premagovati kaos in odpravljati krize. Nisem bil pripravljen na to, da se bo zgodila bliskovita vojna v obliki aneksije Krima in doneckizacije Ukrajine. Od takrat imam velike težave. Vrnil sem tudi Puškinovo nagrado, ki mi jo je podelil Putin. Od takrat sem več v Ukrajini in opazujem dogajanje kot v Rusiji, in to je vredno obžalovanja ... Verjeli smo, da bo po letu 1989 srečen konec. To smo vsi verjeli. Da se lahko zgodijo nepredvidljive stvari, smo spoznali šele zdaj." – dr. Karl Schlögel
V soboto, 4. septembra, je v Cankarjevem domu potekala razprava Razpadle države, razgrajene skupnosti?, na kateri sta sodelovala dr. Karl Schlögel, nemški filozof, sociolog, zgodovinar in avtor knjige Vonj imperijev, ki je letos izšla pri Beletrini, ter slovenski zgodovinar dr. Jože Pirjevec. V Ars humani smo izbrali nekaj poudarkov iz pogovora, v katerem sta predstavila svoj pogled na razgradnjo skupnosti ter na trideseto obletnico razpada dveh federacij, ki sta zaznamovali politično, družbeno in kulturno zgodovino 20. stoletja: Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo.
"Nisem ljubil značk. Ampak ko se je Slovenija osamosvojila, sem na svoj avto dal slovensko zastavo s Triglavom. Tako sem bil navdušen. In prepričan, da bomo vzleteli kot avion z letališča. Žal se to ni zgodilo. Tega pa res nisem pričakoval. Trenutka, v katerem živimo, resnično nisem pričakoval. Zelo me žalosti, zelo me vznemirja. Naše elite so nas v nekem smislu izdale. Ne mislim samo današnjih, ampak elite zadnjih 30 let. Kar pa mi vzbuja določen pogum in upanje, je vzpon civilne družbe v Sloveniji." – dr. Jože Pirjevec
Sklop "Misliti skupnost prihodnosti?" bo predstavljen v eni od prihodnjih oddaj Razgledi in razmisleki.
847 epizod
Pozornost posvečamo predvsem humanistiki, katere plasti nam približajo priznani strokovnjaki. Največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe, intelektualce ali znanstvenike. Poglobljeno predstavljamo in reflektiramo pester nabor znanih ter manj znanih humanističnih vsebin z namenom popularizacije in razmisleka o svetu in družbi.
Razpadle države, razgrajene skupnosti? Fabula v teoriji, dr. Karl Schlögel in dr. Jože Pirjevec o razpadu Sovjetske zveze in Jugoslavije
Literarnemu delu festivala Fabula, ki je potekal maja in junija, je septembra sledil sklop Fabula v teoriji, ki vsako leto na novo izprašuje novo relevantno družbeno temo. Letošnji teoretski program festivala je bil osredotočen na vprašanje "Prihodnost = Privilegij?" in je prinesel dva raznovrstna dogodka "Razpadle države, razgrajene skupnosti?" in "Misliti skupnost prihodnosti?", stikajoč se v relaciji preteklega izkustva, kaj vodi in kaj prinese razpad neke skupnosti, ter širšega premisleka, v kakšnih skupnostih si želimo živeti v prihodnje.
"Pred koncem svojih dni sem doživel še zadnje obdobje, namreč Putinovo Rusijo. Sprva sem mislil, da bo ta prometejevski mladi junak kaj spremenil. Seveda ni bil prometejevski junak, temveč stierlitzovski, kagebejevski in stasijevski človek, ki je znova spravil na oblast glavno jedro nekdanje sovjetske moči. Izkušnja, na katero nisem bil pripravljen in zaradi katere ne bi smeli verjeti strokovnjakom, je bil Krimski polotok. Vedno sem zaupal v veliko Rusijo, ki ima veliko talentov in je sposobna z improvizacijo premagovati kaos in odpravljati krize. Nisem bil pripravljen na to, da se bo zgodila bliskovita vojna v obliki aneksije Krima in doneckizacije Ukrajine. Od takrat imam velike težave. Vrnil sem tudi Puškinovo nagrado, ki mi jo je podelil Putin. Od takrat sem več v Ukrajini in opazujem dogajanje kot v Rusiji, in to je vredno obžalovanja ... Verjeli smo, da bo po letu 1989 srečen konec. To smo vsi verjeli. Da se lahko zgodijo nepredvidljive stvari, smo spoznali šele zdaj." – dr. Karl Schlögel
V soboto, 4. septembra, je v Cankarjevem domu potekala razprava Razpadle države, razgrajene skupnosti?, na kateri sta sodelovala dr. Karl Schlögel, nemški filozof, sociolog, zgodovinar in avtor knjige Vonj imperijev, ki je letos izšla pri Beletrini, ter slovenski zgodovinar dr. Jože Pirjevec. V Ars humani smo izbrali nekaj poudarkov iz pogovora, v katerem sta predstavila svoj pogled na razgradnjo skupnosti ter na trideseto obletnico razpada dveh federacij, ki sta zaznamovali politično, družbeno in kulturno zgodovino 20. stoletja: Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo.
"Nisem ljubil značk. Ampak ko se je Slovenija osamosvojila, sem na svoj avto dal slovensko zastavo s Triglavom. Tako sem bil navdušen. In prepričan, da bomo vzleteli kot avion z letališča. Žal se to ni zgodilo. Tega pa res nisem pričakoval. Trenutka, v katerem živimo, resnično nisem pričakoval. Zelo me žalosti, zelo me vznemirja. Naše elite so nas v nekem smislu izdale. Ne mislim samo današnjih, ampak elite zadnjih 30 let. Kar pa mi vzbuja določen pogum in upanje, je vzpon civilne družbe v Sloveniji." – dr. Jože Pirjevec
Sklop "Misliti skupnost prihodnosti?" bo predstavljen v eni od prihodnjih oddaj Razgledi in razmisleki.
»Ne da bi se tega zavedali, se je v tem kratkem obdobju, ki nas ločuje od sedemdesetih let prejšnjega stoletja, rodil človek nove vrste. On ali ona nimata več enakega telesa, enake pričakovane življenjske dobe. Ne komunicirata več na enak način, ne zaznavata več enakega sveta, ne živita več v isti naravi, ne prebivata več v istem prostoru.« Tako, ob drugem, v svojem eseju z naslovom Palčica o mladih generacijah razmišlja francoski humanist, matematik in filozof Michel Serres. V oddaji Ars humana se skupaj z njim sprašujemo v čem in zakaj so mlade generacije tako zelo drugačne od starejših, kaj to dejstvo pomeni za medgeneracijski dialog, kakšne oblike pripadnosti smo poznali nekoč, kakšne prevladujejo danes, pa tudi o tem, kaj za človeka kot družbeno bitje pomeni, da sodobni človek postaja vse bolj posameznik. Gostji v oddaji sta dr. Nadja Dobnik, prevajalka, predavateljica za francoski jezik in urednica, ter psihologinja in andragoginja, zaslužna profesorica ljubljanske univerze dr. Ana Krajnc.
6. oktobra leta 1978 je Galerija ŠKUC začela delovati na Starem trgu 21 v Ljubljani. Od prve razstave, ki ni bila po naključju namenjena skupini OHO, letos mineva štirideset let in v tem obdobju je Galerija ŠKUC postala eden najbolj pomembnih razstavnih prostorov za predstavitev sodobne umetniške produkcije pri nas. Zgodovinski pregled štirih desetletij Galerije ŠKUC v oddaji Ars humana prepuščamo tistim, ki so med številnimi drugimi delovali in soustvarjali program: Tomažu Brejcu, Marini Gržinić, Tomislavu Vignjeviću, Gregorju Podnarju, Tevžu Logarju in Vladimirju Vidmarju.
Tatovi podob, Kabaret Tiffany, Lady Anous, tandem Kitch so le nekateri od ustvarjalk in ustvarjalcev, ki v našem prostoru v performansu oživljajo estetiko drag in kvir. Njihovo delo smo lahko nedavno videli na platformi robnih urbanih žanrov Sindikat odklonskih entitet v produkciji Emanata. Z estetiko drag in kvir pa se poigravajo tudi nekatere in nekateri izmed ustvarjalk in ustvarjalcev, ki se bodo predstavili v okviru letošnjega 24. Mednarodnega festivala sodobnih umetnosti – Mesto žensk, ki se začenja to sredo, 3. oktobra. V Ars humani bomo odprli vprašanje umetniške in politične razsežnosti estetike drag in kvir v performansu. Z nami v studiu bodo filozofinja in umetnica Lana Zdravković iz tandema Kitch, umetnica in umetniška vodja Mesta žensk Teja Reba ter umetnik in producent Urban Belina, sokurator platforme Sindikata odklonskih entitet. Na fotografiji: David Hoyle Avtor fotografije: Lee Baxter
Združenje konferenčnih tolmačev Slovenije letos praznuje 45-letnico delovanja. Ob tem je v tesnem sodelovanju z Mednarodnim združenjem konferenčnih tolmačev v Slovenijo pripeljalo mednarodno razstavo En proces – štirje jeziki, ki predstavlja manj znano, jezikovno plat nürnberških procesov – ti pomenijo pomemben mejnik v sodobnem mednarodnem pravu, pa tudi v zgodovini simultanega konferenčnega tolmačenja. V oddaji spregovorimo o tem, kaj so posebnosti simultanega konferenčnega tolmačenja, kaj je tisto, kar naredi dobrega tolmača, kje vse danes delujejo tolmači, pa tudi o nastanku in delovanju Združenja konferenčnih tolmačev Slovenije. Predstavljamo tudi razstavo, ki je posvečena pionirjem simultanega konferenčnega tolmačenja in je trenutno na ogled v ljubljanski Mestni hiši, od 25. 9. dalje pa v Hiši EU v Ljubljani.
Vinko Möderndorfer je pesnik in pisatelj za odrasle in mladino, esejist, dramatik, komediograf in pisec radijskih iger, gledališki, filmski in operni režiser ter zagotovo še kaj. V svojih filmih, romanih in dramah je brezkompromisen, zelo življenjski in tudi poetičen. Toda hkrati je angažiran intelektualec, ki si ne zatiska oči bolečino posameznika in krivico sveta. Njegov opus je obsežen in vznemirljiv, hkrati pa – kot priča njegova misel Če doživetje umetnosti lahko spremeni človeka, ne vem, zakaj ne bi človek spremenil sveta – verjame tako v umetnost kot v človeka. Ob svojem okroglem jubileju je najbolj vsestranski slovenski književnik v oddaji Ars humana, v pogovoru v živo z Markom Goljo povedal več o sebi in svojem ustvarjanju, prebral pa je tudi pesem, dve in odlomek iz romana Druga preteklost. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: STA
Govorili bomo o ciljih in prednostnih temah Ustvarjalne Evrope kot nadnacionalnega programa za kulturo. Predstavili bomo dinamike, ki vplivajo na oblikovanje smernic posameznega podpodročja programa; ker v tem času sprejemajo predlog novega programa Ustvarjalna Evropa za obdobje med letoma 2021 in 2027, bomo odprli tudi vprašanje možnosti, ki jih imata Ministrstvo za kulturo in širša strokovna javnost pri oblikovanju prednostnih nalog, ciljev in načinov izvedbe programa po letu 2020. Gostji: Mateja Lazar in Sabina Briški Karlić
Eden izmed dogodkov, s katerimi je Univerza v Ljubljani zaznamovala stoletnico ustanovitve, je tudi izid monografije Izbrani spisi Milana Grošlja. Knjiga – uredila jo je dr. Nada Grošelj – obsega izbor Grošljevih najbolj inventivnih prispevkov, ki so bili doslej objavljeni le razpršeno. Klasični filolog Milan Grošelj, živel je med letoma 1902 in 1979, redni profesor in akademik, velja za tistega, ki je študij klasične filologije pri nas dvignil na akademsko raven. O njem so spregovorili klasični filologi: dr. Nada Grošelj, redni prof. dr. Marko Marinčič in docent dr. David Movrin.
Ob slavnostni projekciji digitalizirane in restavrirane verzije filma Na svoji zemlji režiserja Franceta Štiglica v terminu Ars humane ponavljamo oddajo, ki je nastala ob 50. obletnici nastanka filma. V njej so ustvarjalci filma rekonstruirali povojne pionirske čase slovenske filmske umetnosti. Pripravila jo je Ingrid Kovač Brus.
»Eksperimentalno radijsko ustvarjanje ali z drugim izrazom zvočno ustvarjanje drugačnih estetskih prijemov in sprejemov je sicer znano v vsej radijski zgodovini,« je v knjigi Slišati sliko, videti zvok zapisal Aleš Jan. »Ustvarjalci so kot nemirni duhovi vedno na novo iskali dodatne izrazne možnosti besede in zvoka, spreminjala se je estetska podoba pisanja in zlasti zvočnega ustvarjanja,« nadaljuje Jan. V današnji Oddaji o eksperimentalni radijski igri, ki jo je pripravila Petra Tanko, si ne prizadevamo, da bi zajeli ves obseg eksperimentalnega ustvarjanja našega radia, temveč se bomo Našemu eksperimentalnemu studiu, ki sta ga v začetku 70-ih let prejšnjega stoletja spodbudila in desetletje pozneje negovala predvsem Rapa Šuklje in Dušan Mauser, ter poznejšim radiofonskim iskanjem približali v pogovorih z Zmagom Frecetom – po poklicu tehničnim asistentom v uredništvu igranega programa Radia Slovenija, po duhu pa pesnikom in večnim iskalcem novih razsežnosti bivanja in temu ustreznih radijskih oblik – ter Igorjem Likarjem – režiserjem, pesnikom in radiofonskim piscem, ki je tako v prémosti časa kot v iskanjih neposredni naslednik radiofonskega eksperimentiranja zgoraj omenjenih Mauserja in Šukljetove, režiserke Rosande Sajko, literarnega radiofonskega ustvarjalca Franeta Puntarja ter drugih. Vabimo vas k poslušanju!
Termin oddaje Ars humana tokrat posvečamo spominu na nedavno preminulega akademika prof. dr. Primoža Simonitija. V oddaji lahko prisluhnete pogovoru z njim o humanizmu na Slovenskem. Pogovor je nastal ob izidu odmevne Simonitijeve monografije Humanizem na Slovenskem v nemškem jeziku – monografijo je izdala Avstrijska akademija znanosti.
»Ker se je sodobna država po Foucaultu formirala v intenzifikaciji pastoralnih oblik oblasti, lahko rečemo, da so spremembe, ki so se dogajale na področju slikarstva v 17. stoletju, izjemno pomembne za razumevanje sodobne umetnosti.« v knjigi Umetnost in disciplina, Zgodovina urjenja umetnikov, tkalcev in beračev v klasični dobi zapiše doktor sociologije kulture in akademski slikar Andrej Pezelj. Želja po izobraževanju kot eden najpomembnejših vidikov pastoralne oblasti je bila tako tisti temeljni kamen (samo)discipline, ki se je kalila skozi skupinske in kontinuirane oblike izobraževanja in katere rezultat sta bila spremenjena umetniška praksa in spremenjeno razumevanje umetnin v 17. stoletju. Kaj nam uvid v prakse discipliniranja v 17. stoletju pove o sodobni umetniški produkcij? O tem bo spregovoril dr. Andrej Pezelj. Na fotografiji: Jean-Baptiste Martin (1659 – 1735), “Zbor članov Kraljeve akademije za slikarstvo in kiparstvo.” Olje/platno, 30×43 cm. Louvre, Pariz.
André Le Nôtre, kraljevi vrtnar, ljubljenec Ludvika XIV je ustvaril številne umetnine – največja med njimi je Versailles. Njegov literarni portret, ki ga lahko beremo v prevodu Zoje Skušek, pa je podpisal nič manj zanimivi ustvarjalec Érik Orsenna. O obeh in o tem, kdaj so vrtovi umetnine in kaj so kot pomensko-prostorske strukture pa v oddaji s Tanjo Lesničar Pučko in prof. dr. Ano Kučan.
V oddaji nadaljujemo s temo cenzure. Ponovno boste lahko prisluhnili oddaji o prepovedanih knjigah v nekdanji Jugoslaviji. Čeprav cenzure uradno ni bilo, se je akcija čiščenja ideološko neprimernih knjig iz knjižnic in knjigarn začela takoj po vojni; obstajale so knjige in revije, ki so bile uradno prepovedane in skrivni fondi knjig, označenih kot neprimernih. Gostja oddaje je zgodovinarka in bibliotekarka Helena Janežič, ki v Narodni in univerzitetni knjižnici vodi zbirko tiskov Slovencev zunaj Republike Slovenije.
O značilnostih knjižne cenzure v zgodnjem novem veku ter avtorjih in bralcih prepovedanih knjig na Slovenskem se bomo ob razstavi In vendar so jih brali: prepovedane knjige v zgodnjem novem veku pogovarjali z njenima avtorjema, raziskovalcem na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU dr. Luko Vidmarjem in dr. Sonjo Svoljšak iz Narodne in univerzitetne knjižnice, Zbirka rokopisov ter redkih in starih tiskov. Oddajo bomo prepletli z odlomki iz strokovne publikacije In vendar so jih brali. Prepovedane knjige na Slovenskem v zgodnjem novem veku iz zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice.
Krivopete, bajčna bitja z nazaj zasukanimi stopali, so del folklornega izročila severozahodnega dela slovenskega etničnega prostora. Kakšen je simbolni pomen nazaj zasukanih stopal, kje krivopete »živijo« in kakšna je njihova relacija s človekom, bomo med drugim vprašali gostjo dr. Barbaro Ivančič Kutin, ki je prek kratkim v knjižni obliki izdala prvo poglobljeno folkloristično raziskavo o krivopetah. V oddaji imate ob pogovoru priložnost slišati tudi zgodbe o krivopetah, ki jih v narečju pripoveduje Ada Tomasetig iz vasi Sarženta blizu Čedada. foto: detajl ilustracije Krivopeta ugrabi otroka, avtorica Slavica Mlekuž, 2016
Špela Petrič je po diplomi iz biologije doktorirala na medicinski fakulteti v Ljubljani. Zaposlena je bila na inštitutu za biokemijo. Delovanje na področju znanosti je že od študija naprej prepletala z raziskovalno naravnanimi umetniškimi projekti. Opus, ki ga razvija zadnjih nekaj let, nosi naslov Soočanja z rastlinskim drugim. V okviru opusa premišlja odnos med rastlinskim in človeškim na nivoju celic, individuuma in združb. Te trenutno raziskuje na primeru začasnega geografskega pojava Kuronske sipine, ki je kot kulturno-naravni fenomen vpisan na seznam Unescove kulturne dediščine. Čeprav se sprva zdi, da so rastline v odnosu do človeka vselej v podrejenem položaju, ravno primeri, kot je Kuronski polotok, pokažejo, kako nujno je sodelovanje z njimi. Če akti Unesca govorijo o vzdrževanju sipine z uporabo rastlin kot o “tehnologiji” (torej enačijo uporabo teh organizmov z uporabo neživih strojev), kako bi zvenela pripoved s stališča rastlin? Kje se izraža rastlinska biomoč in rastlinska biopolitika? Kako jo zaznati? Kako jo posredovati? Kako se potopiti v rastlinski zaznavni milje, kjer molekule spregovorijo, kjer je čas obenem pospešen in upočasnjen, kjer se pretakajo stoletja kultur v dneh podzemnih stikov? O vprašanjih, ki jih projekt in opus odpirata, sta se z dr. Špelo Petrič pogovarjali Tina Kozin in Saška Rakef. Avtor fotografije: Miha Turšič
Gostje tokratne oddaje Ars humana so esejisti Peter Kovačič Peršin, Uroš Zupan in Jasmin B. Frelih. V minulih mesecih so objavili zanimive esejistične zbirke: Kovačič je v samozaložbi izdal Stopinje v pesku zgodovine, Zupan je v zbirki Novi pristopi pri LUD Literatura objavil zbirko Ene in drugi (v oklepaju je dodal oznako lepljenka), Jasmin B. Frelih pa pri Cankarjevi založbi zbirko Bleda svoboda. Že na prvi pogled se omenjene zbirke precej razlikujejo: Kovačič analizira našo civilizacijo in razmišlja o njeni prihodnosti, Zupan se vrača k pesmim in pesniškim zbirkam, ki jih je bral in h katerim se vrača vedno znova, Frelih pa v svojih esejih prepleta premislek o literarnem, političnem, družbenem in zgodovinskem. Vse tri avtorje vodijo različne poti do premisleka o smislu in tudi o svobodi. Več o eseju in njegovem razmerju do poezije, osebne izkušnje, družbenega in še čem so Peter Kovačič Peršin, Uroš Zupan in Jasmin B. Frelih povedali v oddaji Ars humana, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.
Zgodovina je vedno pripoved o preteklosti. Lani izdani spomini še vedno v ZDA živeče Stashe Furlan Seaton »Vojna vse spremeni« in »Domov«, njenega mlajšega brata Aljoše, njun oče je bil univerzitetni profesor in dekan Pravne fakultete Univerze v LJ (1945-47), so izhodišče pogovora o širših okoliščinah tragične usode uporniške protifašistične družine liberalnih in izobraženih tržaških Slovencev pred, med in po koncu 2. svetovne vojne. Predvsem primorski Slovenci so v osvobodilnem boju presegli ideološke razlike in za to po vojni mnogi plačali visoko ceno. Zgodovinarja, prof.dr.Peter Vodopivec iz Ljubljane in izr.prof.dr.Gorazd Bajc iz Trsta osvetljujeta povojni obračun z demokratično inteligenco in posebnosti povojnega obdobja v Sloveniji. Te so jo od preostalega dela skupne države razlikovale takoj po vojni kot tudi pozneje. Povezuje Goran Tenze. Foto: Podoba Gosposvetske ceste v LJ po 2.sv.vojni Vir: https://zgodovinanadlani.si/wp-content/uploads/2015/05/kavarna_evropa_gosposvetska_cesta_ljubljana_po-2.-SV.jpg
V Evropskem letu kulturne dediščine se bomo tokrat posvetili restavriranju likovne dediščine, kot to že več kot pet desetletij počne mag. Ivan Bogovčič, konservatorsko-restavratorski svetnik, ki sta se mu v začetku 90-ih let preteklega stoletja, v Restavratorskem ateljeju Bogovčič, pridružila sinova Jure in Luka Bogovčič. Ivan Bogovčič je prejel več uglednih priznanj in nagrad, med njimi leta 1980 jugoslovansko plaketo za delo na področju spomeniškega varstva, dve Steletovi priznanji in Steletovo nagrado za življenjsko delo na področju ohranjanja kulturne in naravne dediščine, ki jo podeljuje Slovensko konservatorsko društvo. Jedro delovanja Restavratorskega ateljeja Bogovčič je restavriranje oltarjev, fresk in stenskih slik, slik na platnu in na lesenih nosilcih ter mozaikov. O posameznih primerih, ki sta jih sogovornika opisala z izjemnim strokovnim ozadjem in s širokim referenčnim poljem, ki sega v umetnostno zgodovino in na področja liturgike ter o izvirnih in inovativnih pristopih k reševanju konkretnih restavratorskih problemov, smo se z Ivanom in Luko Bogovčičem pogovarjali pred mikrofonom oddaje Ars humana. Vabimo vas k poslušanju! Luka Bogovčič pri delu, foto: Matjaž Škerjanec
Ljudje s prostim ušesom slišimo omejen del zvokov, ki jih ustvarja živalski svet. Zelo glasno pa je tudi v tistem delu spektra, ki ga ne slišimo. Nas zvoki, ki jih ne zaznavamo, vendarle nekako 'zaznamujejo', ali gredo mimo nas? Nas živali, ki se oglašajo na nam neslišnih frekvencah, 'slišijo'? Gost oddaje, v kateri bomo govorili o načinih ustvarjanja in zaznavanja zvoka med živalmi, bo dr. Tomi Trilar, vodja Kustodiata za nevretenčarje pri Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Z njim se bova pogovarjali Tina Kozin in Saška Rakef.
Neveljaven email naslov