Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Podnebna kriza se je umaknila vojnim in gospodarskim temam, a še vedno traja
Ledeniki se talijo hitreje kot kadar koli v zadnjih 5000 letih. Od vode z ledenikov in gora je odvisna milijarda in pol ljudi. Ob vsaki otoplitvi se pridelek zmanjša za deset odstotkov. Srhljivih dejstev je še veliko več. Mednarodna razstava v Galeriji Jakopič v Ljubljani z naslovom Taljenje. Podobe podnebnih sprememb, ki je nastala v sodelovanju z organizacijo Project Pressure, skozi dela sedemnajstih umetnikov in umetnic razkriva globalno razsežnost problema taljenja ledenikov s podobami pojavi iz več kot tridesetih držav in ozemelj ter poudarja, kako podnebna kriza vpliva na celoten planet.
"Skrajen primer podnebnih sprememb na ledenikih je tudi Triglavski ledenik. V dobrih sto letih je ostala tisočinka njegove mase. Po svetu ledeniki v zadnjih tridesetih letih izgubijo pol metra ledu na leto. V zadnjih letih, leta 2018 in 2019, je to povprečje en meter." – Gregor Vertačnik
Z ledeniki je enako kot s severnimi medvedi in drugimi karizmatičnimi vstami ali pojavi. Nekaj časa so ikona, potem jih ne opazimo več ali pa nočemo. Za človeštvo predstavljajo velik problem. Veliko večji, kot sta vojna v Ukrajini in vprašanje uvoza energentov. Prihodnost človeštva je skoraj povsem odvisna od tega, kdaj bo taljenje doseglo točko brez vrnitve. Pri tem je tragično, da lahko rešimo velike tehnološke in družbene izzive, a to ne bo imelo smisla, ker bo podnebna kriza do takrat popolnoma predrugačila svet.
"Lani se je talilna sezona na Grenlandiji začela pozno, potem pa je sredi avgusta na najvišje ležeči meteorološki postaji, približno 3200 metrov nad morsko gladino, prvič v zgodovini meritev deževalo. Tam je sicer poleti povprečna temperatura minus deset ali minus petnajst stopinj Celzija." – Gregor Vertačnik
O tem, zakaj je sploh še smiselno opozarjati na podnebje in ledenike v svetu vojne in uničenja, premišljuje direktor organizacije Project Pressure in kurator razstave Klaus Thymann. Najnovejše razmere na pomembnih ledenikih po svetu opisuje klimatolog Gregor Vertačnik z Agencije Republike Slovenije za okolje. Spremembe severnoatlantskega toka zaradi taljenja ledu namreč za Evropo ne pomenijo dobrih novic.
"Zakaj nam je mar? Ljudje živimo na planetu Zemlja in če smo se odločili, da želimo prihodnjim generacijam zapustiti planet, na katerem bo mogoče živeti, potem preprosto moramo skrbeti zanj. Če mislite, da ena generacija lahko onesnaži vse, kar obstaja, in razstreli planet, potem je to drugačna zgodba. Če pa mislite, da moramo imeti v mislih še nerojene rodove, potem pač moramo skrbeti. Skrb v tem primeru pomeni ukrepanje! Vemo, da obstaja problem in nemoralno je, da nič ne storimo, medtem ko vemo, da imamo problem. Ni pomembno, kdo je levi ali desni, kdo ima prav ali ne. Vprašanje je samo to, kaj je primerno storiti? Primerno se je spopasti s podnebno krizo z vsemi silami." – Klaus Thymann.
847 epizod
Pozornost posvečamo predvsem humanistiki, katere plasti nam približajo priznani strokovnjaki. Največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe, intelektualce ali znanstvenike. Poglobljeno predstavljamo in reflektiramo pester nabor znanih ter manj znanih humanističnih vsebin z namenom popularizacije in razmisleka o svetu in družbi.
Podnebna kriza se je umaknila vojnim in gospodarskim temam, a še vedno traja
Ledeniki se talijo hitreje kot kadar koli v zadnjih 5000 letih. Od vode z ledenikov in gora je odvisna milijarda in pol ljudi. Ob vsaki otoplitvi se pridelek zmanjša za deset odstotkov. Srhljivih dejstev je še veliko več. Mednarodna razstava v Galeriji Jakopič v Ljubljani z naslovom Taljenje. Podobe podnebnih sprememb, ki je nastala v sodelovanju z organizacijo Project Pressure, skozi dela sedemnajstih umetnikov in umetnic razkriva globalno razsežnost problema taljenja ledenikov s podobami pojavi iz več kot tridesetih držav in ozemelj ter poudarja, kako podnebna kriza vpliva na celoten planet.
"Skrajen primer podnebnih sprememb na ledenikih je tudi Triglavski ledenik. V dobrih sto letih je ostala tisočinka njegove mase. Po svetu ledeniki v zadnjih tridesetih letih izgubijo pol metra ledu na leto. V zadnjih letih, leta 2018 in 2019, je to povprečje en meter." – Gregor Vertačnik
Z ledeniki je enako kot s severnimi medvedi in drugimi karizmatičnimi vstami ali pojavi. Nekaj časa so ikona, potem jih ne opazimo več ali pa nočemo. Za človeštvo predstavljajo velik problem. Veliko večji, kot sta vojna v Ukrajini in vprašanje uvoza energentov. Prihodnost človeštva je skoraj povsem odvisna od tega, kdaj bo taljenje doseglo točko brez vrnitve. Pri tem je tragično, da lahko rešimo velike tehnološke in družbene izzive, a to ne bo imelo smisla, ker bo podnebna kriza do takrat popolnoma predrugačila svet.
"Lani se je talilna sezona na Grenlandiji začela pozno, potem pa je sredi avgusta na najvišje ležeči meteorološki postaji, približno 3200 metrov nad morsko gladino, prvič v zgodovini meritev deževalo. Tam je sicer poleti povprečna temperatura minus deset ali minus petnajst stopinj Celzija." – Gregor Vertačnik
O tem, zakaj je sploh še smiselno opozarjati na podnebje in ledenike v svetu vojne in uničenja, premišljuje direktor organizacije Project Pressure in kurator razstave Klaus Thymann. Najnovejše razmere na pomembnih ledenikih po svetu opisuje klimatolog Gregor Vertačnik z Agencije Republike Slovenije za okolje. Spremembe severnoatlantskega toka zaradi taljenja ledu namreč za Evropo ne pomenijo dobrih novic.
"Zakaj nam je mar? Ljudje živimo na planetu Zemlja in če smo se odločili, da želimo prihodnjim generacijam zapustiti planet, na katerem bo mogoče živeti, potem preprosto moramo skrbeti zanj. Če mislite, da ena generacija lahko onesnaži vse, kar obstaja, in razstreli planet, potem je to drugačna zgodba. Če pa mislite, da moramo imeti v mislih še nerojene rodove, potem pač moramo skrbeti. Skrb v tem primeru pomeni ukrepanje! Vemo, da obstaja problem in nemoralno je, da nič ne storimo, medtem ko vemo, da imamo problem. Ni pomembno, kdo je levi ali desni, kdo ima prav ali ne. Vprašanje je samo to, kaj je primerno storiti? Primerno se je spopasti s podnebno krizo z vsemi silami." – Klaus Thymann.
Pozornost posvečamo predvsem humanistiki, katere plasti nam približajo priznani strokovnjaki. Največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe, intelektualce ali znanstvenike. Poglobljeno predstavljamo in reflektiramo pester nabor znanih ter manj znanih humanističnih vsebin z namenom popularizacije in razmisleka o svetu in družbi.
V tokratni oddaji bomo ponovili pogovor o zanimivem delu s področja popularne znanosti Intimna zgodovina človeštva britanskega avtorja Theodoreja Zeldina. Avtor v knjigi obdeluje zgodovino, ki je ne najdemo v muzejih, Zeldin namreč za temo tega dela vzame običajnega človeka, kot metodo pa vključi oralno zgodovino v obliki intervjujev. Skratka, avtor na podlagi tako imenovane mikrozgodovine Carla Ginzburga razgrajuje človekove težave, probleme in načine dojemanja življenja ter sveta. Več o tem delu pa v pogovoru Gregorja Podlogarja z Aljažem Kovačem, prevajalcem omenjenega dela.
Pozornost posvečamo predvsem humanistiki, katere plasti nam približajo priznani strokovnjaki. Največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe, intelektualce ali znanstvenike. Poglobljeno predstavljamo in reflektiramo pester nabor znanih ter manj znanih humanističnih vsebin z namenom popularizacije in razmisleka o svetu in družbi.
Čas ugašanja fevdalnega družbenega reda, čas baroka v umetnosti in prehod od teološke k mehanski teologiji – to je čas, ko živi in ustvarja angleški filozof Thomas Hobbes. Ta danes velja za predstavnika tako imenovane moderne filozofije, filozofije sedemnajstega stoletja. Njegovo največje in najbolj poznano delo je Leviathan, ki je temelj politične filozofije. Kakšna in kako pomembna je njegova misel, pa v tokratni oddaji z gostoma, dr. Igorjem Pribcem in dr. Gorazdom Korošcem. Oddajo, ki je bila prvič objavljena leta 2006, je pripravil Gregor Podlogar. Vir foto: The Economist
Kakšno je mesto filozofije danes, kako nam ta lahko pomaga in zakaj je še pomembna, so vprašanja, na katere smo odgovorili v tokratni oddaji, ki je nastala kot odmev nedavno končanega simpozija Slovenskega filozofskega društva z naslovom Kako si pomagati s filozofijo. S filozofi srednje generacije smo v oddaji pretresli širši pomen filozofije za družbo in njene možne implikacije na druga področja.
Lani je Cankarjeva založba izdala prevod biografije Adolfa Hitlerja britanskega zgodovinarja Iana Kershawa, letos pa biografijo Stalina britanskega pisatelja, novinarja in zgodovinarja Simona Sebaga Montefioreja. Izid Montefiorejeve biografije je povod za oddajo Ars humana o diktatorju, ki je odgovoren za smrt milijonov in milijonov svojih državljanov. Več o Stalinu bosta v oddaji Ars humana povedala zgodovinarja dr. Jože Pirjevec in dr. Božo Repe. Z njima se bo pogovarjal Marko Golja. Slišali bomo tudi kratko izjavo novinarja Branka Sobana o rastoči priljubljenosti Stalina v državah nekdanje Sovjetske zveze. Nikar ne zamudite.
Letos obeležujemo 2000 let nastanka Emone, znamenite rimske predhodnice Ljubljane. V oddaji smo govorili o vlogi in pomenu Emone kot mesta ter njene predhodne staroselske poselitve, o zanimivostih arheoloških raziskav ter o ohranjanju in našem odnosu do te pomembne dediščine za identiteto mesta. Izhodišče pogovora je bila razstava v Mestnem muzeju Ljubljana z naslovom Emona: mesto v imperiju, pogovarjali pa smo se z avtoricama razstave dr. Bernardo Županek, kustusinjo za obdobje antike in mag. Ireno Žmuc, kustusinjo za obdobje novega veka. Foto: Mestni muzej Ljubljana
Marijin lik je eden izmed najbolj pomensko raznolikih in najpogosteje upodobljenih v zgodovini umetnosti. V glasbi, pripovedništvu, slikarstvu, kiparstvu in literaturi nastopa v vlogi matere, device, kraljice angelov pa tudi bojevite ženske. Ob 200-letnici brezjanske podobe Marije Pomagaj, ki so jo ta konec tedna zaznamovali na Brezjah, bomo v Ars humani ponovno poslušali pogovor o kulturnoantropoloških značilnostih Marijinih podob. Pogovarjali smo se s predstojnico Glasbenonarodopisnega inštituta Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti Marjetko Golež Kavčič, profesorjem filozofije na Filozofski fakulteti Katoliške univerze v Toulousu Edvardom Kovačem in profesorjem sociologije kulture na Filozofski fakulteti v Ljubljani Igorjem Škamperletom.
Andrej Medved (1947), nekdanji umetniški vodja Obalnih galerij v Piranu in urednik zbirke Hyperion, je širši javnosti poznan kot plodovit pesnik. Avtor je letos izdal kar pet pesniških zbirk, kar nakazuje na njegovo popolno predanost poeziji. Medved pa se ob tem že vrsto let ukvarja tudi z razmišljanji o slovenskem likovnem ustvarjanju. Krona teh razmišljanj je njegovo delo Pictura poesis (2010), ki je bilo nominirano tudi za Rožančevo nagrado. V njej avtor pretresa delo 27 slovenskih umetnikov, njihovo delo interpretira skozi likovno teorijo, poezijo, filozofijo in drugo humanistično literaturo. Več o tem delu v oddaji, ki je bila na našem sporedu že leta 2011. Foto: Beletrina
Živimo v vojni ali v miru, je vprašanje, ki so si ga večkrat zastavili na 46. Mednarodnem srečanju pisateljev na Bledu. V Ars humani smo udeležence vprašali kakšen je je letošnji prispevek blejskega srečanja k miru v svetu in ali imajo na nasprotni strani koga, ki jih posluša. Foto: plainlyparadoxical.blogspot.com
Slab mesec je minil od zaključka 44. Tedna slovenske drame, festivala domače dramatike in uprizoritev, ki ga od leta 1971 prireja Prešernovo gledališče v Kranju. V oddaji ARS HUMANA smo v pogovoru Petre Tanko z Marinko Poštrak, vodjo umetniškega oddelka in dramaturginjo v tem gledališču, razkrivali idejne, estetske in tudi osebne smernice, po katerih Poštrakova skupaj s sodelavci oblikuje repertoarno politiko ter notranjo in zunanjo podobo gledališča, ki je ta hip zagotovo na enem svojih vrhuncev. Vir foto: sigledal.org
Franc Sever – Franta se je kot osemnajstletni mladenič konec leta 1941 pridružil partizanom, dobrih sedemdeset let pozneje pa je napisal avtobiografsko knjigo Trenutki odločitve. Več o svojih trenutkih odločitve nam bo povedal v oddaji Ars humana, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Živimo v družbi, v kateri se zdi, da je pehanje za materialno blaginjo poglavitno vodilo. Temu ustreza tudi družbenoekonomski sistem, ki je hkrati gonilna sila splošnega napredka. Toda v zadnjem času je vse več posameznikov in družbenih skupin, ki menijo, da obstoječi sistem pelje človeštvo v slepo ulico. Ekologi, verski voditelji in drugi menijo, da je treba kompas preusmeriti od sebičnih materialnih potreb k vrednotam, v okviru katerih bi bil človek bolj odprt za sočloveka in naravo. V oddaji Ars humana smo se pogovarjali z biblicistom akademikom dr. Jožetom Krašovcem, filozofom in sociologom dr. Igorjem Škamperletom ter psihologom in psihoanalitikom dr. Tomažem Erzarjem. Vir foto: www.ivy-style.com
Pozornost posvečamo predvsem humanistiki, katere plasti nam približajo priznani strokovnjaki. Največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe, intelektualce ali znanstvenike. Poglobljeno predstavljamo in reflektiramo pester nabor znanih ter manj znanih humanističnih vsebin z namenom popularizacije in razmisleka o svetu in družbi.
Pozornost posvečamo predvsem humanistiki, katere plasti nam približajo priznani strokovnjaki. Največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe, intelektualce ali znanstvenike. Poglobljeno predstavljamo in reflektiramo pester nabor znanih ter manj znanih humanističnih vsebin z namenom popularizacije in razmisleka o svetu in družbi.
Pozornost posvečamo predvsem humanistiki, katere plasti nam približajo priznani strokovnjaki. Največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe, intelektualce ali znanstvenike. Poglobljeno predstavljamo in reflektiramo pester nabor znanih ter manj znanih humanističnih vsebin z namenom popularizacije in razmisleka o svetu in družbi.
Pozornost posvečamo predvsem humanistiki, katere plasti nam približajo priznani strokovnjaki. Največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe, intelektualce ali znanstvenike. Poglobljeno predstavljamo in reflektiramo pester nabor znanih ter manj znanih humanističnih vsebin z namenom popularizacije in razmisleka o svetu in družbi.
Pozornost posvečamo predvsem humanistiki, katere plasti nam približajo priznani strokovnjaki. Največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe, intelektualce ali znanstvenike. Poglobljeno predstavljamo in reflektiramo pester nabor znanih ter manj znanih humanističnih vsebin z namenom popularizacije in razmisleka o svetu in družbi.
Pozornost posvečamo predvsem humanistiki, katere plasti nam približajo priznani strokovnjaki. Največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe, intelektualce ali znanstvenike. Poglobljeno predstavljamo in reflektiramo pester nabor znanih ter manj znanih humanističnih vsebin z namenom popularizacije in razmisleka o svetu in družbi.
Pozornost posvečamo predvsem humanistiki, katere plasti nam približajo priznani strokovnjaki. Največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe, intelektualce ali znanstvenike. Poglobljeno predstavljamo in reflektiramo pester nabor znanih ter manj znanih humanističnih vsebin z namenom popularizacije in razmisleka o svetu in družbi.
Neveljaven email naslov