Renault se je odločil, da bo tudi v Sloveniji začel tržiti vozila na električni pogon, a le če bodo na voljo subvencije za kupce. Govorili bomo tudi o alternativnem pogonu na stisnjen zemeljski plin – tovrstnih vozil je pri nas še malo, še manj pa polnilnih mest. Opozorili pa bomo tudi na delavnice za starejše voznike v okviru projekta “Sožitje za večjo varnost v cestnem prometu”.

Tudi o tem, da je v Sloveniji več kot 195.000 imetnikov vozniških dovoljenj starejših od 64 let.

Preden se izgubimo v poimenovanjih Mercedesovih avtomobilov, moramo najprej na kratko skozi teoretske osnove. Štirivratni kupeji so posebnost avtomobilskega sveta, ker nosijo seme nasprotja že v imenu- a ta razred, kjer je bil velik Mercedes CLS eden pionirjev, je tržno tako uspešen, da ga ne more več ignorirati noben izdelovalcev premiumskih vozil. Pri Mercedesu so naredili ob uspešnem CLS-su še en nišni poizkus. Izgradili so manjšega štirivratnega kupeja, ki tehnično bazira na vozilih razredov »A« in »B«. In po nekaj ovinkih lahko zapišemo, da je preizkus uspel.

Ogromno je v pogledu in CLA jih zna privabiti. Na nek način je to bahaški avto. Z zunanjimi merami, ki presežejo 4,7 metra je zajeten kos avtomobila, notranjost pa je kompaktna- za prebivalce zadnje klopi si drznemo zapisati celo utesnjena. In prav ta razlika med veličastno zunanjostjo in kompaktno kabino je bahaštvo, a v žlahtnem pomenu besede seveda. Linije so nenavadne, vendar ne tako radikalne, kot so se nam pred leti zdele ob pogledu na CLS-a. V biserno beli z agresivno masko in temno sivimi obroči koles, na katerih so nameščene nizko presečne pnevmatike, zna biti to tisti manjkajoči člen, ki bi to tradicionalno nemško znamko odpeljal do novih generacij kupcev.
Tehnika je sicer spet prestižna, a mnogo bolj običajna; na papirju se zdi dieselski stroj s 100 kilovati mogoče neprimeren za štirivratnega kupeja, a v praksi deluje več kot odlično. Z dovolj navora, celo z rezkim, skoraj športnim zvokom ob ambicioznejši vožnji. Le ta pa je lahko ambiciozna do neverjetnih razsežnosti, saj je v avtomobil vgrajen štirikolesni pogon, najlepše pri tej kombinaciji pa je dejstvo, da kljub glamurju pogonski sklop ostaja pri porabi ves čas razumen, če že ne skromen. Sedem stopenjski samodejni menjalnik sicer čuti težo let in si včasih pretikanje predstavlja nekoliko po svoje, v kontekstu porabe goriva pa je več kot korekten in le to ob razumni vožnji ohranja v okolici 6 litrov. Kar mora biti, za ta avtomobilski razred, za težo in celotno pojavnost vozila, neke vrste rekord.

Ker CLA ni in noče biti aristokratski Mercedes ter več kot očitno nagovarja neko drugo publiko, se zdi razglabljanje o ceni avtomobila nekoliko iracionalno. Zato zgolj kot informacija, da vas bo vstop v čudoviti svet štirivratnih kupejev stal okoli 37 000 evrov.

Da je kaj zgodba o uspehu, v avtomobilskem svetu pravimo pogosto, večkrat tudi brez pravega premisleka. A Citroenov C4 je resnično uspešna zgodba. Ime, ki si ga je avto sposodil od avtomobila iz dvajsetih let dvajsetega stoletja, je v letu 2004 povzročilo pravo malo revolucijo, ker trg takšnega Citroena enostavno ni pričakoval. Leta 2010 je prišla nova, druga generacija, te dni pa ta delovni konj koncerna prihaja prenovljen. Karoserijska prenova je minimalna; prenovljena svetila, platišča, po novem pa je nekaj malega očiščena tudi notranjost ter predvsem uporabniški vmesnik – zdaj s sedem palčnim zaslonom, občutljivim na dotik. Nekaj je novosti med motorji, predvsem tistimi izjemno čistimi. Pri bencinskih z imeni pure tech, pri dieselskih pa pod oznako blue Hdi.

Tradicionalni navdušenci nad Citroeni bodo najbrž nekoliko debelo pogledali tudi zaradi novih imen paketov oziroma stopenj opreme, ki zvenijo zelo anglosaksonsko- live, feel edition in shine- kar je za francoze vsaj nenavadno, če že ne kaj drugega. Skratka, osveženi C4 se že vozi.

Še malo o elektriki. Renault je zdaj odločil, da tudi pri nas začne s trženjem svojih električnih vozil – prihajajo štirikolesnik Twizy, njihov paradni konj kar zadeva električna vozila ZOE in še Kangoo Zero Emission, ki je namenjen poslovnim uporabnikom. Osnovni model ZOE bo (ob upoštevanju subvencije v lanski višini, ki naj bi ji bila podobna tudi letošnja – torej 5000 eurov), stal približno 15.500 eurov. Tudi pri nas pa uvajajo poslovni model z najemom akumulatorja – ta za ZOE stane mesečno 79 eurov, z enim polnjenjem pa bo možno prevoziti do 150 km. Slovenija je torej pravo tržišče za električna vozila, ugotavljajo pri Renaultu.

V Sloveniji je več kot 195.000 imetnikov vozniških dovoljenj starejših od 64 let, v prihodnjih letih se bo populacija še starala, tako bo na cestah še večji delež voznikov in voznic v tretjem življenjskem obdobju. Prejšnji teden je stekla akcija oziroma projekt »Sožitje za večjo varnost v cestnem projektu«. Gre za izvajanje celovitih preventivnih dogodkov oziroma za usposabljanje za seniorje in upokojence po celi Sloveniji. V okviru brezplačnih enodnevnih preventivnih dogodkov bodo lahko udeleženci osvežili znanje prometnih predpisov in pravil, se poučili o varni vožnji po avtocesti in hitri cesti, deležni bodo svetovanj o zdravstvenih kriterijih, recimo: lahko bodo preverili svoj vid, se pozanimali o kriterijih za kontrolni zdravstveni pregled, in se informirali o sladkorni bolezni in krvnem tlaku. Na koncu pa se bodo lahko dogovorili tudi za praktično vožnjo z inštruktorjem. Preventivni dogodki so že bili prvič prejšnji teden – in sicer v Črnomlju in Trebnjem, danes je dogodek v Šentjerneju, jutri bo v Metliki, potem v aprilu se bodo preventivni dogodki odvijali v koroški regiji, pa v maju v Savinjski, v juniju v Primorsko-notranjski in tako naprej – v enem letu bo akcija dosegla vse konce Slovenije. Da bi bili čim dlje samostojni, mobilni in obenem varni!