Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako je torej s Cactusom? Pri Citroenu so nas naprosili, da prispevamo končno in merodajno mnenje o tem avtomobilu – in radi pomagamo. Torej dva Cactusa. Kot jajce jajcu podobna, v tej zanimivi, svojevrstni in izzivalni podobi.
Zdi se, da je Cactus navihan, mlad deček, v primerjavi z urejenim in zrelim C4
Kako je torej s Cactusom? Pri Citroenu so nas naprosili, da prispevamo končno in merodajno mnenje o tem avtomobilu – in radi pomagamo. Torej dva Cactusa. Kot jajce jajcu podobna, v tej zanimivi, svojevrstni in izzivalni podobi.
Cactus se trži kot dokaj poceni, praktično in inovativno vozilo, a vsaj na pogled je daleč od tega. Da gre za, tudi do denarnice prijazen avtomobil, uvidimo ob dokaj natančni inšpekciji uporabljenih materialov, ali ob vožnji po zahtevnejših cestah. Razlika do bratranca, ki je seveda C4, je kar precejšnja.
Nismo tukaj za to, da dajemo humanoidne primerjave, a zdi se, da je Cactus navihan, mlad deček, napram urejenemu in zrelemu C4. Koncernski marketing bi ga rad ustoličil za naslednika legendarnega spačka, a mislimo, da je avtomobil daleč od tega. O spačkih nekaj malega v naši redakciji vemo in Cactus je morebiti podedoval delček legendarnega šarma, a so se avtomobilske okoliščine, tehnologija, pa tudi družbena vloga osebnega vozila tako dramatično spremenile, da primerjava nikakor ne zdrži resne presoje.
Če že iščemo primerjave, jih mogoče najdemo v nedoločljivi udobnosti prednjih sedežev, v bolj kot ne skopem prtljažniku in recimo odsotnosti oprijemala pod streho vozila. Pri “platneno-strešnem” spačku je bilo to logično, pri Cactusu je nenavadno.
Vprašanje, ki je zahtevalo kar dva Cactusa z ramo ob rami, se je glasilo: “Ali naj se voznik odloči za diesel ali za bencin?” In kot prvo možnost so pridjali 1,6-litrski dieselski štirivaljnik s 73 kilovati, za zagovornike bencina pa je tu 1,2-litrski trivaljnik z 81 kilovati.
Salomonski odgovor vam privoščimo; tisti, ki s navdušujete nad dieslom, si omislite diesla, tisti, ki imate raje bencin, nabavite takšen agregat. Za vse je vsega dovolj
Vendar bodimo vsaj malo informativni. Diesel ima strahoten navor. Vozilo je sorazmerno lahko in večino kar motor zna in zmore, je mogoče dobiti že pri 1750 vrtljajih. Pomeni, da se lahko med avtocestnim križarjenjem komaj dotikamo stopalke plina in poraba goriva se zdi na trenutke smešna. Štirje litri so realnost. In kar je še zelo zanimivo … tresljajev in dieselskega hrupa je v kabini zanemarljivo malo; šele če motor priganjamo, čeprav s takšnim navorom za to ni pravega razloga, se obe vrednosti nekoliko dvigneta.
Bencinski agregat je drugačna zgodba. Tek motorja, kljub temu, da gre za tri valjni agregat, je praktično popoln in tudi poraba goriva je zmerna – ob zmerni vožnji. S priganjanjem pa pričnemo priganjati tudi turbino in kmalu se prikaže temna plat t.i. downsizinga, ko se porabljeno gorivo vzpne do vrednosti, ki smo jih bili vajeni v osemdesetih. A še enkrat poudarjamo; ob normalni uporabi (čeprav je to smešen pojem) in v okviru hitrostnih omejitev, je razlika v porabi med dizelskim in bencinskim motorjem presenetljivo majhna. Sledeč podatkom, ki jih zagotavlja proizvajalec in ob upoštevanju nekaterih neodvisnih testov, je razlika med obema agregatoma okoli 20% – v korist diesla seveda.
Druga Cactusova zgodba je barva. Tako zanimivo in nenavadno obarvanih karoserij nismo občudovali že dolgo. Z “airbump” vstavki na karoseriji se barvna lestvica še poveča. Tudi možnosti opreme so raznolike in bogate. Zanimivo je, da je Cactusa mogoče opremiti identično kot C4, čeprav je, resnici na ljubo, modna oprema v neskladju s špartansko Cactusovo naturo.
Osnovne modele Cactusa je mogoče dobiti v okolju 15.000 evrov, kar se zdi razumna cena za avtomobil tega razreda … če pa razumemo C4 Cactus tudi kot odmik od avtomobilske konfekcije, je zahtevana vsota sploh primerna.
868 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Kako je torej s Cactusom? Pri Citroenu so nas naprosili, da prispevamo končno in merodajno mnenje o tem avtomobilu – in radi pomagamo. Torej dva Cactusa. Kot jajce jajcu podobna, v tej zanimivi, svojevrstni in izzivalni podobi.
Zdi se, da je Cactus navihan, mlad deček, v primerjavi z urejenim in zrelim C4
Kako je torej s Cactusom? Pri Citroenu so nas naprosili, da prispevamo končno in merodajno mnenje o tem avtomobilu – in radi pomagamo. Torej dva Cactusa. Kot jajce jajcu podobna, v tej zanimivi, svojevrstni in izzivalni podobi.
Cactus se trži kot dokaj poceni, praktično in inovativno vozilo, a vsaj na pogled je daleč od tega. Da gre za, tudi do denarnice prijazen avtomobil, uvidimo ob dokaj natančni inšpekciji uporabljenih materialov, ali ob vožnji po zahtevnejših cestah. Razlika do bratranca, ki je seveda C4, je kar precejšnja.
Nismo tukaj za to, da dajemo humanoidne primerjave, a zdi se, da je Cactus navihan, mlad deček, napram urejenemu in zrelemu C4. Koncernski marketing bi ga rad ustoličil za naslednika legendarnega spačka, a mislimo, da je avtomobil daleč od tega. O spačkih nekaj malega v naši redakciji vemo in Cactus je morebiti podedoval delček legendarnega šarma, a so se avtomobilske okoliščine, tehnologija, pa tudi družbena vloga osebnega vozila tako dramatično spremenile, da primerjava nikakor ne zdrži resne presoje.
Če že iščemo primerjave, jih mogoče najdemo v nedoločljivi udobnosti prednjih sedežev, v bolj kot ne skopem prtljažniku in recimo odsotnosti oprijemala pod streho vozila. Pri “platneno-strešnem” spačku je bilo to logično, pri Cactusu je nenavadno.
Vprašanje, ki je zahtevalo kar dva Cactusa z ramo ob rami, se je glasilo: “Ali naj se voznik odloči za diesel ali za bencin?” In kot prvo možnost so pridjali 1,6-litrski dieselski štirivaljnik s 73 kilovati, za zagovornike bencina pa je tu 1,2-litrski trivaljnik z 81 kilovati.
Salomonski odgovor vam privoščimo; tisti, ki s navdušujete nad dieslom, si omislite diesla, tisti, ki imate raje bencin, nabavite takšen agregat. Za vse je vsega dovolj
Vendar bodimo vsaj malo informativni. Diesel ima strahoten navor. Vozilo je sorazmerno lahko in večino kar motor zna in zmore, je mogoče dobiti že pri 1750 vrtljajih. Pomeni, da se lahko med avtocestnim križarjenjem komaj dotikamo stopalke plina in poraba goriva se zdi na trenutke smešna. Štirje litri so realnost. In kar je še zelo zanimivo … tresljajev in dieselskega hrupa je v kabini zanemarljivo malo; šele če motor priganjamo, čeprav s takšnim navorom za to ni pravega razloga, se obe vrednosti nekoliko dvigneta.
Bencinski agregat je drugačna zgodba. Tek motorja, kljub temu, da gre za tri valjni agregat, je praktično popoln in tudi poraba goriva je zmerna – ob zmerni vožnji. S priganjanjem pa pričnemo priganjati tudi turbino in kmalu se prikaže temna plat t.i. downsizinga, ko se porabljeno gorivo vzpne do vrednosti, ki smo jih bili vajeni v osemdesetih. A še enkrat poudarjamo; ob normalni uporabi (čeprav je to smešen pojem) in v okviru hitrostnih omejitev, je razlika v porabi med dizelskim in bencinskim motorjem presenetljivo majhna. Sledeč podatkom, ki jih zagotavlja proizvajalec in ob upoštevanju nekaterih neodvisnih testov, je razlika med obema agregatoma okoli 20% – v korist diesla seveda.
Druga Cactusova zgodba je barva. Tako zanimivo in nenavadno obarvanih karoserij nismo občudovali že dolgo. Z “airbump” vstavki na karoseriji se barvna lestvica še poveča. Tudi možnosti opreme so raznolike in bogate. Zanimivo je, da je Cactusa mogoče opremiti identično kot C4, čeprav je, resnici na ljubo, modna oprema v neskladju s špartansko Cactusovo naturo.
Osnovne modele Cactusa je mogoče dobiti v okolju 15.000 evrov, kar se zdi razumna cena za avtomobil tega razreda … če pa razumemo C4 Cactus tudi kot odmik od avtomobilske konfekcije, je zahtevana vsota sploh primerna.
Statistični kazalec prometne varnosti je lani pokazal 115 mrtvih na naših cestah, kar je občutno več kot prejšnje leto in tudi precej več, kot kažejo podatki o umrlih za zadnjih pet let. Ti beležijo povprečno število umrlih na cestah malo manj kot sto. Morda gre za posledico naključnosti prometnih nesreč, lahko pa tudi za obrnjen trend, kar bi nas seveda moralo zelo skrbeti. Dejstvo je, da bi bilo dobro, da bi se prometne nesreče in okoliščine bolj natančneje popisovale. Potem bi lažje določili vzroke in posledično lažje načrtovali, kaj spremeniti, da bi bilo manj nesreč. Andrej Brglez spomni na to, da se vedno več voznikov in potnikov (iz nerazumljivih vzrokov) ne pripenja z varnostnim pasom v avtomobilih, skrbi pa tudi veliko število ponesrečenih motoristov, mopedistov in kolesarjev. Možnost, da se tem kaj zgodi, je kar stokrat večja od možnosti, da se ponesreči tisti, ki se vozi z avtom.
Lansko leto je bilo posebno zanimivo, prišlo je do pomanjkanja nekaterih elementov, ki so ključni za izdelavo avtomobila in to je imelo za posledico še dodaten dvig cen.
Sean Connery je leta 1963 v filmu o Jamesu Bondu v avtomobilu dvignil telefonsko slušalko in opravil klic. Dvorana se je ob tem na glas smejala ker je bilo to takrat tako neverjetno. Danes v avtomobilih uporabljamo telefone praktično vsi. Ves čas ponavljamo, da je uporaba telefona med vožnjo motnja. V modernih avtomobilih je povezava telefona z avtom sila enostavna, zato se sprašujemo, zakaj voznik ne more oziroma noče narediti tistih nekaj pritiskov na gumb telefona in vmesnik v avtu, da poveže telefon z vozilom. Tudi Andrej Brglez išče odgovor, zakaj mnogi še vedno držijo slušalko v rokah.
Poslušalci, gledalci in bralci sodelujočih medijev so z glasovanjem določili pet finalistov, ki se bodo potegovali za naslov Slovenski avto leta 2022. To so Toyota yaris cross, Škoda enyak, Opel mokka, Volkswagen ID.4 in Renault megane conquest. Zdaj bomo svoje glasove in točke dodali še novinarji in tako izbrali zmagovalca.
Neki brezimen netopir je kihnil, potem je kihnilo človeštvo, za njim še globalna ekonomija – in avtomobili so izginili. Hočemo povedati, da je do avtomobila danes spet težko priti.
Tokrat smo se dotaknili teme,ki zadeva prenekatere starše, ki imajo dojenčke oziroma majhne otroke. Mnogi namreč uporabljajo posebno metodo uspavanja teh malčkov, namreč, vozijo jih z avtom naokrog, da zaspijo. Andrej Brglez je bil zraven pri zanimivem poizkusu takega uspavanja, nekajmesečno manekenko Oto so vozili s avtomobili z različnimi pogoni in poskušali ugotoviti, kateri jo najbolj uspava. No, akcija ni najbolje uspela, vendar pa smo prepričani, da električni pogon tu ni v prednosti in da je dizel najbolj uspavalen.
Z Agencije za varnost prometa so sporočili, da zaznavajo občuten padec pri uporabi varnostnega pasu pri smrtnih prometnih nesrečah. Uporaba varnostnega pasu je pri umrlih voznikih osebnih avtomobilov komaj nekaj več kot 50 odstotna. Kje so vzroki, ali se ve, kdo so pravzaprav tisti, ki se ne pripenjajo, razmišlja Andrej Brglez. Ugotavlja, da je čisto možno, da je to nepripenjanje (veliko več je moških kot žensk) prav lahko odraz nekakšnega nezadovoljstva, tudi upora proti ukrepom, grožnjam, sploh situaciji... Je pa vse skupaj kar malo nerazumljivo, da se ljudje obračajo proti sebi, da se upirajo in s tem ogrožajo sebe.
Slovenijo je v teh dneh za nekaj ur obiskal toyotin avtomobil mirai. Tisti, ki kolikor toliko spremljate dogajanje v svetu avtomobilizma, veste, da gre za vozilo, ki ga poganja vodik oziroma električna energija, ki jo ta proizvaja. Andrej Brglez ga je imel priložnost malo zapeljati. Mirai je pred časom postavil svojevrsten rekord, z rezervoarjem, ki ga je moč napolniti v petih minutah, je prevozil več kot 1000 kilometrov. Andrej Brglez nas spomni, da je bilo avtomobilov, ki jih poganja vodik oziroma elektrika, v zgodovini že veliko. Morda pa zdaj prihaja čas, ko bo vodik postal eno resnejših pogonskih sredstev. Da pa je infrastruktura problematična, opozarja Stephan Herbst, ki je pri Toyoti generalni direktor programa vodikovega pogona in ki je spremljal miraija na obisku v Sloveniji.
Pred 60 leti je bila izdelana prva Renaultova katrca. Model so izdelovali od leta 1961 do 1994 v kar 17 državah sveta, tudi v Sloveniji; sprva v Litostroju, kasneje pa v novomeškem IMV. Zadnje izdelano vozilo na naših tleh se nahaja v muzeju v Bistri. Sicer je bilo po svetu skupno izdelanih preko osem milijonov primerkov tega vozila, ki je, ko se je prec 60 leti pojavilo, pomenilo neke vrste revolucijo ali pa vsaj prelomnico v snovanju avtomobilov. Sam se spomnim, da se nas je enkrat peljalo v katrci devet – dva sva sedela v prtljažnem prostoru na košarkarski žogi, za ostale pa se pravzaprav ne spomnim, kako so se stlačili v vozilo. V glavnem, miličniki nas niso dobili.
Da prihaja med starejšimi in mlajšimi vozniki včasih do določenih napetosti v prometu (starejši niso več tako okretni in spretni, mlajši pa pogosto zato postanejo nestrpni), vemo. V prvi vrsti starejši sami želijo, da ostanejo čim dlje samostojni v mobilnosti. Sicer pa je v bistvu za vse pomembno in smo vsi zainteresirani za to, da starejši ostanejo aktivni vozniki. Tudi avtomobilska industrija si tega želi, to potrjuje tudi Andrej Brglez.
Most med prometno kulturo in kulturo pitja alkohola je nujno zgraditi. Pri Slovencih je pitje alkohola že zgodovinsko zakoreninjeno, kar zadeva kulturo v prometu, pa tudi vemo kje smo. Ko to dvoje združimo in prepletemo, ne dobimo nič dobrega. Poleg tega nas velikokrat provocirajo "prijatelji" ali celo gostilničar, češ, enega pa že še boš; mnogi se potem težko uprejo. Andrej Brglez poudarja, da mladi dandanes vedno bolj trezno razmišljajo o teh rečeh in se tudi sprašujejo, zakaj nimamo uzakonjeno »nula nula«, ker se ve, da pijača in volan pač ne gresta skupaj, količino alkohola do dovoljene meje pa si mnogi ne znajo postaviti.
V teh dneh se je v Glasgowu na podnebni konferenci veliko govorilo o tem, kaj bodo oziroma bomo storili, da bi zmanjšali škodljive izpuste, da bi ta naš planet naredili bolj čist. Del problema je seveda že dolgo tudi promet. Andrej Brglez poudarja, da se od konference veliko pričakuje, da pa imata še vedno glavno besedo politika in ekonomija. Ne gre pa več le za izpuste, ki jih proizvajajo vozila na fosilna goriva, zdaj kupce tudi vedno pogosteje zanima, kakšni materiali so vgrajeni v vozilo.
Prejšnji konec tedna so imeli obiskovalci sejma Narava in zdravje priložnost preizkušati dva hibrida: električno kolo, ki je kombinacija človekove energije in elektrike, in hibridni avtomobil, ki je kombinacija bencinskega motorja in elektromotorja. Obe možnosti imata skupne točke, izkušnje udeležencev pa so bile zelo zanimive. S preizkušanjem obeh prevoznih sredstev so odkrivali, da se da varčevati z vsemi energijami, Andrej Brglez pa je ugotavljal, da mnogi vozniki še ne bi zaupali raznoraznim tehnologijam, ki posegajo v vožnjo. Hibridna Toyota yaris cross je prejšnji teden sodelovala pri preizkusih na sejmu Narava in zdravje, kmalu sicer obišče tudi nas. Pred dnevi pa smo vozili še en avtomobil tega uglednega japonskega proizvajalca, katerega vozila, lahko rečemo, najpogosteje povezujemo tudi z oznako hibrid. Tudi testni model C-HR je bil torej opremljen s hibridno kombinacijo pogona. Po novem je ta močnejša, in sicer gre za sodelovanje dvolitrskega 112-kilovatnega bencinskega motorja in 80-kilovatnega elektromotorja, navajajo podatek, da skupna oziroma sistemska moč znaša 135 kilovatov. Avtomobil je lahko torej kar živahen. Ker je menjalnik brezstopenjski, je ob močnejšem priganjanju kar precej glasen, veliko bolje se počuti (pa potniki tudi) ob umirjeni vožnji. Če ste dovolj nežni, je C-HR sposoben voziti samo na elektriko tudi kakšen kilometer, morda tudi več; predvsem mu gre seveda dobro po mestu pri nižji hitrosti. Sicer se da povprečje porabe ohranjati pod šestimi litri.
V okviru sejma Narava in zdravje na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani poteka tudi zanimiv prikaz oziroma preizkus ekološkega načina vožnje. Udeleženci lahko preizkusijo električna kolesa, potem pa sedejo še v hibridni avtomobil in poskušajo občutke in izkušnje z vožnje s kolesom prenesti v avtomobil. Srečajo pa se tudi s kopico asistenčnih sistemov, ki jih nekateri hitro osvojijo in se jim prepustijo, drugi pa jim ne zaupajo, ker jim ti posegajo v vožnjo. Zanima nas, kakšne bodo izkušnje, tudi Andreja Brgleza, ki podrobneje razloži, za kakšen preizkus gre.
Tudi avtomobili lahko v veliki meri sodelujejo s tehnologijami, ki pripomorejo k večji varnosti, ki pomagajo potnikom v vozilih, ki pridobivajo dragocene sekunde.
Najverjetneje se praktično vsi spomnimo svoje izpitne vožnje in mnogi po nekaj letih verjetno ne verjamete, da bi zdaj kljub izkušnjam vozniški izpit ponovno opravili. Po drugi strani pa ste mnogi tudi prepričani, da vozite odlično in da bi z izpitno vožnjo uspešno opravili tudi po več letih. Ponovno opraviti voyniški izpit ni tako zelo lahko in za to imamo dokaze. V akciji Ponovno na izpitno vožnjo je sodelovalo 200 voznikov, a bi jih danes le četrtina ponovno uspešno opravila vozniški izpit. Največ težav je pri hitrosti in ustavljanju ob znaku "stop".
Kar zadeva sodelovanje Nemčije in Kitajske na področju trgovanja z avtomobili (beri izvoz nemških avtomobilov na Kitajsko), zna priti v bližnji prihodnosti do velikih sprememb.
Mi smo v naši oddaji bolj redko na kolesu, sicer pa vas je vedno več tistih, ki vam je prav kolo priljubljeno prevozno sredstvo. Če bo šlo tako naprej (in vse kaže da bo), bo kmalu (predvsem v mestih) zmanjkalo prostora za kolesarje. Morda jim ga bodo morali odstopiti avtomobili. Sicer pa se ob vsem pojavlja še en problem, namreč kolesa so vse težja in hitrejša in tako se pojavlja tudi vprašanje varnosti. Kolesarji se morajo privaditi tudi na nekatere novosti, kot je recimo zavorni sistem ABS, poudarja Andrej Brglez.
Kar zadeva promet, naše navade in sploh vse, kar se na tem področju dogaja, je tu veliko več vprašanj kot odgovorov.
V ZDA se je pojavila nova lopovska moda. Tatovi se kot vemo, sproti prilagajajo razmeram oziroma tržišču, tako so zdaj našlji naslednji avtomobilski del, ki na črnem trgu dosega visoko ceno. To je katalizator, najbolj na udaru pa so veliki terenci, ki so bolj oddaljeni od tal, torej je kraja olajšana, in pa hibridna vozila, katerih katalizatorji so manj rabljeni. V katalizatorjih je kar nekaj redkih in zato zelo dragocenih kovin. Z vseh strani se širijo najprej opozorila pred podnebnimi spremembami, takoj za njimi pa zaveze, kako jih bomo preprečili. Promet, s katerim se ukvarjamo v naši oddaji, je eden vodilnih krivcev za podneben spremembe … Zato se tokrat vozimo samo z električnimi vozili.
Neveljaven email naslov