Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Če hočete sprožiti resen avtomobilski prepir, se oglasite med debato o svetli električni prihodnosti sodobne mobilnosti ter izjavite jasno in odločno: “Pa ne za časa naših življenj, prijatelji!” Popljuvali vas bodo in naposlušali se boste zmerjanja, čeprav ne boste daleč od resnice. Električni avtomobili so strahotno napredovali in to tako, da se niso premaknili z mesta. Za pojasnitev tega navideznega absurda imamo na Valu 202 le tri besede: “Doseg, doseg in še enkrat doseg!”
Volkswagen so pribili na križ, ker se je zlagal in zavajal o eni izmed tehničnih komponent svojih vozil. Proizvajalci električnih vozil počno to vsakodnevno, pa jih nihče ne preganja. Poglejmo:
Ko smo pred desetimi leti prvič poskušali epsko potovanje iz Ljubljane v Maribor z električnim avtomobilom, nam je uspelo s skrajnim naporom. Danes, deset let po tem pionirskem dosežku, je omenjena pot še vedno potovanje visokega tveganja. Kljub obljubljenim novim tehnologijam in kljub vsakodnevnim prelomnim izumom in dosežkom, večina električnih avtomobilov še vedno trpi zaradi bizarno nizkega dosega v realnih pogojih vožnje. Pustimo tehnične zanesenjake, ljudi, ki ne uporabljajo klime, ljudi, ki uživajo v vožnji za romunskimi tovornjaki in ljudi, ki generično sovražijo proizvajalce nafte. Realen doseg večine električnih vozil je omejen na dnevne potrebe urbanega človeka.
No in na tem marketinško izjemno podprtem področju, se je našel nenavaden ptič. BMW i3. Osnovno električno različico avtomobila so gradili neobremenjeno s stoletno avtomobilsko tradicijo: z alternativnimi materiali, z inovativnimi rešitvami in vse to. Dobili smo nenavaden avto, ki lovi poglede in deli mnenja, a kot zgolj električni avto boleha za prvim aksiomom električnih avtomobilov – ne zmore iz Ljubljane v Maribor brez tveganja! V tem sta se to tehnološko čudo za skoraj 40 tisoč evrov ne razlikuje od Citroena Zero, ki je bil prvi električni avto v naši redakciji pred slabim desetletjem. To je realnost, ki so se je zavedli tudi na Bavarskem – in v avtomobil vtaknili “podaljševalnik dosega!“, kot lahko nekoliko nespretno prevedemo majhen dvovaljni agregat, ki smo ga spoznali pred nekaj tedni v BMW-jevem skuterju. Le ta igra vlogo elektrarne in tik preden baterije izdahnejo, ga ročno vključimo, motorček pa zaigra mobilno enoto slovenskega elektrogospodarstva in polni baterijo kot generator. O smiselnosti početja- se pravi da bencin proizvaja elektriko, ki nato poganja avtomobil – vam lahko poroča vsak malo bolj usposobljen energetik, pa tudi na simbolni ravni BMW i3 REX torej ni pravi električni avto. Je pa odlična pogruntavščina, oziroma bergla za električni svet … Recimo mu hibrid, če s tem odvzamemo nekaj ekskluzivnosti Toyotinega poimenovanja.
In če pozabimo, da je infrastruktura, kljub napihovanju tako univerz, kot mest in države pri nas katastrofalna, je i3 imeniten avtomobilček. Mogoče ga je polniti tako doma kot v vseh najrazličnejših polnilnicah, ki se šopirijo po naši deželi. Problem so le predplačniške kartice, ki jih za polnjenje potrebujete ponekod, pa internetna prijava pred polnjenem, pa zaprte zapornice pred postajami, pa avtomobili, ki v poletni gneči parkirajo na mestu označenem izključno za električna vozila. Ob tem seveda ne smemo pozabiti, da, če ste meščan živeč v bloku, avtomobila, namenjena meščanom, nimate kje napolniti, ker so parkirišča pred vašimi bloki šele včeraj odstranila napajalna korita za konjske vprege in bodo upravljalci potrebovali stoletje ali več za namestitev stotin polnilnih mest.
I3 v naslednjih tednih prihaja z novo baterijo. Ta, ki obljublja 150 kilometrov dosega, ob vključenim klimi, avtocestni hitrosti in polno zasedenem vozilu, pa jih zdrži 85, gre na smetišče. Naslednica bo zmogla 200 kilometrov. In v gostilniški debati zagovorniki elektrike skočijo pokonci: “To pa je že nekaj! Električni avtomobili prihajajo na velika vrata.”
In vi seveda odgovorite: “Ne za časa naših življenj!”
V naši redakciji prav v naslednjih mesecih že načrtujemo avanturo desetletja. Od Murske Sobote do Kopra na elektriko. Če bo oddaja izginila s sporeda, nam ni uspelo …
868 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Če hočete sprožiti resen avtomobilski prepir, se oglasite med debato o svetli električni prihodnosti sodobne mobilnosti ter izjavite jasno in odločno: “Pa ne za časa naših življenj, prijatelji!” Popljuvali vas bodo in naposlušali se boste zmerjanja, čeprav ne boste daleč od resnice. Električni avtomobili so strahotno napredovali in to tako, da se niso premaknili z mesta. Za pojasnitev tega navideznega absurda imamo na Valu 202 le tri besede: “Doseg, doseg in še enkrat doseg!”
Volkswagen so pribili na križ, ker se je zlagal in zavajal o eni izmed tehničnih komponent svojih vozil. Proizvajalci električnih vozil počno to vsakodnevno, pa jih nihče ne preganja. Poglejmo:
Ko smo pred desetimi leti prvič poskušali epsko potovanje iz Ljubljane v Maribor z električnim avtomobilom, nam je uspelo s skrajnim naporom. Danes, deset let po tem pionirskem dosežku, je omenjena pot še vedno potovanje visokega tveganja. Kljub obljubljenim novim tehnologijam in kljub vsakodnevnim prelomnim izumom in dosežkom, večina električnih avtomobilov še vedno trpi zaradi bizarno nizkega dosega v realnih pogojih vožnje. Pustimo tehnične zanesenjake, ljudi, ki ne uporabljajo klime, ljudi, ki uživajo v vožnji za romunskimi tovornjaki in ljudi, ki generično sovražijo proizvajalce nafte. Realen doseg večine električnih vozil je omejen na dnevne potrebe urbanega človeka.
No in na tem marketinško izjemno podprtem področju, se je našel nenavaden ptič. BMW i3. Osnovno električno različico avtomobila so gradili neobremenjeno s stoletno avtomobilsko tradicijo: z alternativnimi materiali, z inovativnimi rešitvami in vse to. Dobili smo nenavaden avto, ki lovi poglede in deli mnenja, a kot zgolj električni avto boleha za prvim aksiomom električnih avtomobilov – ne zmore iz Ljubljane v Maribor brez tveganja! V tem sta se to tehnološko čudo za skoraj 40 tisoč evrov ne razlikuje od Citroena Zero, ki je bil prvi električni avto v naši redakciji pred slabim desetletjem. To je realnost, ki so se je zavedli tudi na Bavarskem – in v avtomobil vtaknili “podaljševalnik dosega!“, kot lahko nekoliko nespretno prevedemo majhen dvovaljni agregat, ki smo ga spoznali pred nekaj tedni v BMW-jevem skuterju. Le ta igra vlogo elektrarne in tik preden baterije izdahnejo, ga ročno vključimo, motorček pa zaigra mobilno enoto slovenskega elektrogospodarstva in polni baterijo kot generator. O smiselnosti početja- se pravi da bencin proizvaja elektriko, ki nato poganja avtomobil – vam lahko poroča vsak malo bolj usposobljen energetik, pa tudi na simbolni ravni BMW i3 REX torej ni pravi električni avto. Je pa odlična pogruntavščina, oziroma bergla za električni svet … Recimo mu hibrid, če s tem odvzamemo nekaj ekskluzivnosti Toyotinega poimenovanja.
In če pozabimo, da je infrastruktura, kljub napihovanju tako univerz, kot mest in države pri nas katastrofalna, je i3 imeniten avtomobilček. Mogoče ga je polniti tako doma kot v vseh najrazličnejših polnilnicah, ki se šopirijo po naši deželi. Problem so le predplačniške kartice, ki jih za polnjenje potrebujete ponekod, pa internetna prijava pred polnjenem, pa zaprte zapornice pred postajami, pa avtomobili, ki v poletni gneči parkirajo na mestu označenem izključno za električna vozila. Ob tem seveda ne smemo pozabiti, da, če ste meščan živeč v bloku, avtomobila, namenjena meščanom, nimate kje napolniti, ker so parkirišča pred vašimi bloki šele včeraj odstranila napajalna korita za konjske vprege in bodo upravljalci potrebovali stoletje ali več za namestitev stotin polnilnih mest.
I3 v naslednjih tednih prihaja z novo baterijo. Ta, ki obljublja 150 kilometrov dosega, ob vključenim klimi, avtocestni hitrosti in polno zasedenem vozilu, pa jih zdrži 85, gre na smetišče. Naslednica bo zmogla 200 kilometrov. In v gostilniški debati zagovorniki elektrike skočijo pokonci: “To pa je že nekaj! Električni avtomobili prihajajo na velika vrata.”
In vi seveda odgovorite: “Ne za časa naših življenj!”
V naši redakciji prav v naslednjih mesecih že načrtujemo avanturo desetletja. Od Murske Sobote do Kopra na elektriko. Če bo oddaja izginila s sporeda, nam ni uspelo …
Mnogi, ki aktivno preživljajo počitnice, s seboj vlačijo veliko razne krame. Pri tem pa pozabijo, da je zelo pomembno, kako in kaj natovorijo v in na vozilo. Za kolesa je najbolje, da jih namestimo zadaj na posebne nosilce. Primerno pa moramo poskrbeti tudi za živali, ki pogosto potujejo z nami.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Počasi se bo treba odločiti: ali je črka Q bolj znana zaradi legendarnega vodje istoimenskih laboratorijev v filmih o Jamesu Bondu, ali zaradi Audijeve linije prostočasnih vozil?
Slovenci smo v evropskem vrhu kar zadeva stroške, ki smo jih pripravljeni nameniti svojemu avtomobilu. Pogosto napačno razmišljamo, koliko nas bo avtomobil pravzaprav mesečno stal in preveč naivno in pogumno sklepamo pogodbe za nakup. Koliko nas avtomobil v resnici stane?
Zapeljali smo se s hibridnim vozilom, potem pa smo se lotili fosilnih goriv: kakšna je razlika v izpustih škodljivih delcev med bencinskimi in dizelskimi, koliko časa bomo še vozili na tovrsten pogon in kako blizu so alternative, so vprašanja, na katera sta odgovarjala Tomaž Katrašnik s Strojne fakultete in Andrej Brglez.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Mercedesovi limuzini razreda E so se zdaj pridružili še kupe in karavan, ter All-Terrain, ki je bolj športno terenskega videza, jeseni pa se pripelje še kabriolet – torej bo družina E številna kot ni bila še nikoli. Oblikovno je E nastal po zamisli našega Roberta Lešnika, ki je z avtomobila pogumno izbrisal vse linije ter očistil površine, tako da so izginili vsi robovi in rezi, kar se nekako najbolj izrazito vidi pri kupeju, ki je precej zrasel – predvsem v dolžino.
Motoristična sezona se je spet začela tragično in najhuje bi bilo, da bi se s tem žalostnim dejstvom sprijaznili. Zato spet brskamo za rešitvami.
V avtomobilskem svetu je tema tega tedna salon, ki je razveselil avtomobilske navdušence po vsej Sloveniji. "Prejšnji teden pod Ponce, ta teden pod pločevino," je moto letošnjega konca marca.
Bog ne daj na motor brez čelade! Pa vendar, a obstajajo kakšne so razlike med čeladami? Kakovost zaščitnih motorističnih čelad se seveda preverja v tovarnah - obstajajo pa tudi drugačni testi, pravi vodja razvoja v Nolanu Alberto Salveti: "Seveda so tudi načini oziroma primerjalni preizkusi, ki jih izvajajo neodvisne ustanove. Če omenim eno, ki je v zadnjem obdobju po našem mnenju ena od najbolj verodostojnih in jo številni upoštevajo – gre za The Sharp Project, ki ga je financirala angleška vlada." To je neodvisna iniciativa, proizvajalci niso direktno vpeti v preizkuse, saj vlada odkupuje proizvode neposredno iz trgovin in jih izpostavi določenim testom. Ni sicer nujno, da ti natančno sledijo evropskim standardom, ampak gre za določen protokol preizkusov, ki so ga določili zato, ker se jim je zdel najbolj praktičen in pošten pri ocenjevanju ustreznosti proizvoda z vidika zaščite ponudbe. Za kupca je vprašanje kakovostnega nakupa ključno in seveda tudi zahtevno. Kako prepoznati kakovost, kako se orientirati, komu verjeti, pa preverite v oddaji. Svetuje Andrej Brglez.
Oddaja APM je tokrat na sporedu ravno sredi pomembnega tedna za avtomobilizem. V Ženevi so v začetku tedna razglasili evropski avto leta 2017, jutri pa se za obiskovalce odpre tudi 87. ženevski avtomobilski sejem. Vsi zainteresirani bodo lahko tam spoznali 148 novosti, organizatorji pričakujejo okrog 700 tisoč obiskovalcev. Še preden se začne gneča, pa sejem odprejo za novinarje. Med tistimi, ki so bili prvi na prizorišču, je bil tudi Janez Martinčič.
VW golf sedme generacije je osvežen – velike spremembe prinaša predvsem na področju modernih tehnologij in tehničnih inovacij.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Kaj bi z avtomobilom, ki gre preko 300 km/h, na naših cestah?? Kakorkoli, JM se je vozil s takim, seveda ne tako hitro, še posebej pa bomo zdaj previdni na odseku "štajerke" med Trojanami in Blagovico. Saj najbrž že veste, zakaj.
Brez dvoma bi lahko rekli, da se je tudi 24-terica avtomobilov, ki so vse od začetka izbora postali eden za drugim Slovenski avto leta, tudi leto za letom, vsak po svoje, dobro udomačila na naših cestah. Pred izborom novega zmagovalca napovedujemo dogajanje. O telefoniranju med vožnjo se v teh dneh spet posebej veliko govori – verjetno tudi med vožnjo v avtomobilih. Eden izmed predlogov je, da v zvezi s tem opravimo nekakšen »samotest« …
Neveljaven email naslov