Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na koncu se nakup vseeno opravi v prodajnem salonu, po pogovoru s prodajalcem in zagotovo bo ta navada ostala še kar nekaj časa
Podjetji Valikon in Iprom sta izvedli raziskavo, kako se nakupne navade spreminjajo z uporabo spleta. Tega pred nakupom avtomobila zdaj uporablja več kot polovica morebitnih kupcev. Gre za zbiranje informacij, ki so jih nekdaj kupci iskali v prodajnih salonih, zdaj jih poiščejo na internetu in tako že naredijo ožji izbor. Na koncu pa se nakup vseeno opravi v prodajnem salonu, po pogovoru s prodajalcem – in zagotovo bo ta navada ostala še kar nekaj časa, napoveduje tudi Andrej Brglez.
Zadnjič smo opisali karavansko izpeljanko Hyundaievega i30, danes smo se namenili podobno narediti s karavansko različico peugeota 308. Mar to pomeni, da se karavanski zadki vračajo?
Resnici na ljubo niso nikoli odšli. Okoli križancev in SUV-jev je le nekaj več pompa, a hrbtenico, vsaj evropske prodaje avtomobilov še vedno tvorijo tudi karavanske izpeljanke avtomobilov srednjega razreda. In tu je Peugeot staroselec, čeprav je 308 nekoliko trpel zaradi uspeha 3008 osmice. Trpel razumite v kontekstu sorazmerno pozne osvežitve ali bolje rečeno »prilagoditve.« Kajti resnici na ljubo je osvežen samo nos avtomobila, bolj pomembna je uskladitev tehnologij v možganih vozila s trenutno prevladujočimi smernicami.
Asistenčni sistemi so po novem v skladu z zapovedmi tako tehnologij kot varnostnih zahtev, ki vladajo na evropskih cestah, skladen in celo lep avto pa oblikuje predvsem obilje prostora za potnike. Da gre za klasiko v pravem pomenu besede, poskrbi tudi 1,6-litrski dizel, kajti, kot je znano, karavan in dizel tvorita najpogostejše sanje evropskih, tako tudi slovenskih družinskih očetov, in sta ena od najpogostejših želja pod božično smrekico ter pred okenci avtomobilskih kreditov. Za zdaj je dizel še 1,6-litrski in ga oblikujejo vsi stereotipi, ki se o teh strojih valijo pod gostilniškimi omizji. Tudi v zimskih razmerah vožnje je poraba goriva pod šestimi litri, napredni start-stop sistem nekaj odvzame pri izpustu, ko se ogreje, pa je stroj tudi pohlevno tih in minimalno tresoč. Ob vzorno, celo premiumsko ubranem kokpitu, ter prav tako obdelanem prtljažnem prostoru že ne vemo, katerič kokodakamo eno in isto zamero sodobnim peugeotom. V kombinaciji z majhnim volanskim obročem, možnostmi nastavitve sedeža in višino človeškega telesa se zgodi, da ob nastavitvi vseh komponent, kot to učijo v šoli vožnje, instrumenti na armaturni plošči niso najbolj vidni.
Podjetje, ki je odgovorno za proizvodnjo in distribucijo električne energije na portugalskem otoku Porto Santo in Skupina Renault sodelujeta pri uvedbi pametnega električnega ekosistema, ki sloni na električnih vozilih, stacionarnih shranjevalnikih energije, pametnem polnjenju akumulatorjev vozil in na njihovi soudeležbi pri oskrbi omrežja z energijo. Akumulatorji v drugem življenjskem obdobju bodo namreč uporabljeni za shranjevanje energije iz nihajoče proizvodnje elektrike s sončnimi celicami in vetrnicami. Prvi pametni otok na svetu bo služil kot model, ki ga bodo lahko prenesli še na druge otoke, na eko-območja in v mesta.
Oktobra lani se je v novem Nissanovemu električnem vozilu leaf predstavila tehnologija ProPILOT Park, ki zaznava predmete v okolici in s pritiskom na gumb vozniku zagotavlja samodejno parkiranje vozila. Tehnologijo pa se je odločilo uporabiti tudi neko japonsko gostišče, ki tako gostom ponuja precej nenavadno, a tudi zabavno opremo: copate, mize in talne blazine s sistemom samodejnega parkiranja. Ko ti niso več v uporabi, je treba le pritisniti na gumb in že se samodejno vrnejo na svoje mesto. O tem, ali sistem preveri vonj v copatih, pa ne poročajo.
Tudi letos bodo evropski avtomobilistični novinarji izbrali evropski avto leta. Izbranih je že sedem finalistov, to so Alfa Romeo stelvio, Audi A8, BMW serije 5, Citroen C3 aircross, Kia stinger, Seat ibiza in Volvo XC40. Zmagovalec bo znan prihodnji teden v Ženevi.
868 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Na koncu se nakup vseeno opravi v prodajnem salonu, po pogovoru s prodajalcem in zagotovo bo ta navada ostala še kar nekaj časa
Podjetji Valikon in Iprom sta izvedli raziskavo, kako se nakupne navade spreminjajo z uporabo spleta. Tega pred nakupom avtomobila zdaj uporablja več kot polovica morebitnih kupcev. Gre za zbiranje informacij, ki so jih nekdaj kupci iskali v prodajnih salonih, zdaj jih poiščejo na internetu in tako že naredijo ožji izbor. Na koncu pa se nakup vseeno opravi v prodajnem salonu, po pogovoru s prodajalcem – in zagotovo bo ta navada ostala še kar nekaj časa, napoveduje tudi Andrej Brglez.
Zadnjič smo opisali karavansko izpeljanko Hyundaievega i30, danes smo se namenili podobno narediti s karavansko različico peugeota 308. Mar to pomeni, da se karavanski zadki vračajo?
Resnici na ljubo niso nikoli odšli. Okoli križancev in SUV-jev je le nekaj več pompa, a hrbtenico, vsaj evropske prodaje avtomobilov še vedno tvorijo tudi karavanske izpeljanke avtomobilov srednjega razreda. In tu je Peugeot staroselec, čeprav je 308 nekoliko trpel zaradi uspeha 3008 osmice. Trpel razumite v kontekstu sorazmerno pozne osvežitve ali bolje rečeno »prilagoditve.« Kajti resnici na ljubo je osvežen samo nos avtomobila, bolj pomembna je uskladitev tehnologij v možganih vozila s trenutno prevladujočimi smernicami.
Asistenčni sistemi so po novem v skladu z zapovedmi tako tehnologij kot varnostnih zahtev, ki vladajo na evropskih cestah, skladen in celo lep avto pa oblikuje predvsem obilje prostora za potnike. Da gre za klasiko v pravem pomenu besede, poskrbi tudi 1,6-litrski dizel, kajti, kot je znano, karavan in dizel tvorita najpogostejše sanje evropskih, tako tudi slovenskih družinskih očetov, in sta ena od najpogostejših želja pod božično smrekico ter pred okenci avtomobilskih kreditov. Za zdaj je dizel še 1,6-litrski in ga oblikujejo vsi stereotipi, ki se o teh strojih valijo pod gostilniškimi omizji. Tudi v zimskih razmerah vožnje je poraba goriva pod šestimi litri, napredni start-stop sistem nekaj odvzame pri izpustu, ko se ogreje, pa je stroj tudi pohlevno tih in minimalno tresoč. Ob vzorno, celo premiumsko ubranem kokpitu, ter prav tako obdelanem prtljažnem prostoru že ne vemo, katerič kokodakamo eno in isto zamero sodobnim peugeotom. V kombinaciji z majhnim volanskim obročem, možnostmi nastavitve sedeža in višino človeškega telesa se zgodi, da ob nastavitvi vseh komponent, kot to učijo v šoli vožnje, instrumenti na armaturni plošči niso najbolj vidni.
Podjetje, ki je odgovorno za proizvodnjo in distribucijo električne energije na portugalskem otoku Porto Santo in Skupina Renault sodelujeta pri uvedbi pametnega električnega ekosistema, ki sloni na električnih vozilih, stacionarnih shranjevalnikih energije, pametnem polnjenju akumulatorjev vozil in na njihovi soudeležbi pri oskrbi omrežja z energijo. Akumulatorji v drugem življenjskem obdobju bodo namreč uporabljeni za shranjevanje energije iz nihajoče proizvodnje elektrike s sončnimi celicami in vetrnicami. Prvi pametni otok na svetu bo služil kot model, ki ga bodo lahko prenesli še na druge otoke, na eko-območja in v mesta.
Oktobra lani se je v novem Nissanovemu električnem vozilu leaf predstavila tehnologija ProPILOT Park, ki zaznava predmete v okolici in s pritiskom na gumb vozniku zagotavlja samodejno parkiranje vozila. Tehnologijo pa se je odločilo uporabiti tudi neko japonsko gostišče, ki tako gostom ponuja precej nenavadno, a tudi zabavno opremo: copate, mize in talne blazine s sistemom samodejnega parkiranja. Ko ti niso več v uporabi, je treba le pritisniti na gumb in že se samodejno vrnejo na svoje mesto. O tem, ali sistem preveri vonj v copatih, pa ne poročajo.
Tudi letos bodo evropski avtomobilistični novinarji izbrali evropski avto leta. Izbranih je že sedem finalistov, to so Alfa Romeo stelvio, Audi A8, BMW serije 5, Citroen C3 aircross, Kia stinger, Seat ibiza in Volvo XC40. Zmagovalec bo znan prihodnji teden v Ženevi.
V minutah za mobilnost še enkrat spomnimo, da je Slovenija geografsko zelo razgibana, da so poti, po katerih hodijo otroci v šolo, zelo zelo različne in da se Slovenija uvršča med države, v katerih je varnost otrok na zelo visokem nivoju.
Eden izmed ključnih razlogov, zakaj je Dunaj najboljše mesto na svetu za življenje, je zagotovo učinkovit javni promet. Podzemna železnica, tramvaji, avtobusi in vlaki ponujajo možnost hitre in poceni mobilnosti po celotnem mestu, vedno več ljudi tudi kolesari po dobro urejenih stezah, pešcem so namenjeni celo pametni semaforji. V avstrijski prestolnici načrtujejo še bolj učinkovito in okolju bolj prijazno mobilnost, eden izmed ključnih ciljev je, da bi imeli na 1000 prebivalcev samo še 250 avtomobilov, želijo si mesto pešcev in kolesarjev, med drugim razvijajo mrežo in infrastrukturo za tovorna kolesa. S prometom prihodnosti se ukvarjajo v posebnem mestnem mislišču Smart Wien. Kaj se lahko naučimo iz dunajskih praks in vizij? Preverjal je Luka Hvalc.
Tovorna kolesa so robustni dvo- ali tricikli, ki imajo prikolico ali prtljažnik že vgrajen. Na naših cestah in kolesarskih stezah jih še ne vidimo veliko, so pa skoraj obvezna oprema družin na Danskem in v zadnjih letih tudi v Berlinu. V nemški prestolnici smo spoznavali, kako eden od zadnjih hitov nove mobilnosti deluje v praksi.
Irska je velika za dobre tri Slovenije, ima 4,7 milijona prebivalcev. Obe državi se soočata s podobnimi prometnimi izzivi, predvsem kako zagotoviti učinkovit javni promet in periferijo bolje povezati z mesti. Na Irskem želijo s konkretnim akcijskim načrtom v naslednjih letih občutno povečati število uporabnikov javnega prometa in hkrati vsaj za 10 odstotkov zmanjšati število prevoženih kilometrov z avtomobili na fosilna goriva. Kako bodo ozelenili javni promet? Katere so še druge prakse, ki bi jih morda kazalo posnemati? Kako trajnostno urejajo promet v prestolnici Dublin in kaj je knjižnica koles?
Gneče na cestah in zastoji – tudi letos smo jim priča. Tistih, ki potujejo z avtomobili, je še vedno veliko, morda celo več kot pred leti. Da je avtomobil še vedno zmagovalec, kar zadeva poletna počitniška potovanja, potrjuje tudi Andrej Brglez.
Najbrž ga ni junaka, ki ne bi že kdaj za volanom začutil t. i. spomladansko utrujenost, nekaterim se razvleče tudi na druge letne čase. Ko smo aktivni udeleženci v prometu, zna biti taka utrujenost zelo neugodna, tudi nevarna. Malo pobrskajte po spominu in hitro se boste spomnili, da vas je že kdaj med vožnjo nadlegovala - vsem žal ne uspe, da bi do konca vožnje obdržali odprte oči. Praktično ga ni recepta, ki bi nas obdržal budne, razen morda krajšega odmora z drmežem. Da spomladanska utrujenost obstaja, potrjuje tudi Andrej Brglez.
O testu dvanajstih otroških koles z 20-palčnimi kolesi različnih cenovnih razredov, ki ga je opravila AMZS. To so kolesa, s katerimi otroci naredijo korak dlje v smeri odraslosti in tudi neodvisnosti od staršev. Ena od ugotovitev testa pravi, da je kar pet dražjih otroških koles zaradi varnostnih pomanjkljivosti dobilo slabšo oceno. Torej je test znova dokazal, da visoka cena ne zagotavlja nujno večje kakovosti.
V starem mestnem jedru Kranja, kjer je podobno kot tudi v drugih mestih po Sloveniji vozlišče neštetih poti, bomo spremljali sodoben mobilnostni mestni utrip. Pripravljen bo poligon, na katerega se bodo lahko mimoidoči podali z različnimi urbanimi prevoznimi sredstvi; tako se dogajajo "trki" različnih prevoznih sredstev in hitrosti. Nazorno prikažemo, da niti zakonske omejitve niti posodabljanje infrastrukture ne morejo slediti hitremu tempu razvoja novih mobilnosti v mestih, zato je za varno ter udobno mestno premikanje nujno sobivanje in sodelovanje.
V Centru varne vožnje AMZS na Vranskem je bilo še zadnje dejanje letošnjega izbora za najboljšo mlado voznico in najboljšega mladega voznika Slovenije. V finalu je tekmovalo deset deklet in deset fantov, največ znanja in veščin pa sta pokazala 24-letna študentka fizioterapije Ana Menegalija in 20-letni študent višje policijske šole Matic Tovornik, ki bosta Slovenijo zastopala na FIA evropskem tekmovanju za najboljšega mladega voznika, ki bo oktobra v Avstriji. Tekmovanje so komentirali predstavnik policije Matjaž Leskovar, predsednica Rdečega križa Slovenije Vesna Mikuž in vodja področja varna mobilnost pri AMZS Erik Logar.
Električnih vozil je na cesti vse več, zato marsikoga zanima, kako je s servisom, kakšni so predpisani intervali in ali so kakšne razlike med servisiranjem električnega in klasičnega vozila.
Že 100 in več let je tega, kar se je tudi v avtomobilski industriji razvil odnos med delodajalcem in delojemalcem, in seveda je jasno, da so se kmalu začeli pojavljati konflikti, nesoglasja, pogajanja, iskanja razmerja za primerno plačilo in boljše pogoje dela, pa seveda tudi stavke.
Ve se, da so motoristi ena izmed najbolj izpostavljenih in ranljivih skupin udeležencev v prometu. Po letu 2021, ki je bilo za motoriste in mopediste res črno, je bila lani statistika manj neprijazna, upamo seveda, da bo letos še manj nesreč. Andrej Brglez spomni, kaj je najpomembneje zdaj spomladi, da čim bolj zmanjšamo možnost, da se nam zgodi kaj neprijetnega, potem pa še Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije, opozori, da niso vedno vsega krivi le motoristi.
Baterije nas spremljajo že zelo dolgo, a še nikoli se nismo toliko pogovarjali o njih kot v zadnjih letih, ko so jih začeli vgrajevati v električne avtomobile. Postajajo nekakšen center zelenega energetskega prehoda, mi pa živimo v regiji, ki je baterijsko izjemno močna. V Sloveniji imamo veliko znanja na področju kemije. O tem spregovori dr. Robert Dominko s Kemijskega inštituta v Ljubljani, ki je eden izmed najboljših inštitutov za raziskovanje baterijske kemije na svetu.
Finska prestolnica ima učinkovit javni promet, ki temelji na učinkovitem prepletu tramvajev, vlakov, metroja in avtobusov. Vrhunska digitalizacija omogoča odlično dostopnost, javni upravljalec prometa pa se namerava celo povezovati s komercialnimi ponudniki kot sta Uber in Bolt, saj je končni cilj še večja učinkovitost prometa in manj avtomobilov v središču mesta. Kaj se lahko naučimo iz finskega primera?
Poleg novosti v avtomobilsko-prometnem svetu, sledi še sprehod po Beograjskem sejmu avtomobilov. Nabirali smo vtise pri obiskovalcih in se spraševali, kako jim še vedno uspeva pripraviti tako razstavo, medtem ko tovrstni mednarodni saloni drugod po svetu zapirajo vrata.
Tokrat bodo minute za mobilnost spet precej naelektrene. Janez Martinčič in Andrej Brglez ugotavljata, da je električna mobilnost dejstvo, da je avtomobilov iz dneva v dan vedno več in da pravzaprav nima smisla debatirati in se prepirati, ali bi ali ne bi na elektriko. Usmeritev je zapovedana in treba se bo pač prilagoditi. Res nima smisla, da se polariziramo še na tem področju.
Pred 50 leti je nemški avtomobilski klub ADAC izvedel in objavil prvi test pnevmatik. Tako so zdaj avtomobilski klubi in potrošniške organizacije, ki sodelujejo pri testih pripravili test 50-letnih pnevmatik. To je tudi prvi test, pri katerem so v skupno oceno vključena tudi trajnostna merila.
Sašo Knez je trboveljski podjetnik, ki ga je v poslovne vode potegnilo navdušenje do letenja. V podjetju so med drugim specializirani tudi za sestavljanje simulatorjev letenja in ker zeleni prehod zadeva tudi letala, je elektrifikacija na tem področju seveda ena od vodilnih tem.
V tem stoletju v Sloveniji še nismo imeli tako skromne prodaje novih osebnih avtomobilov. Pod 50 tisoč je bilo prodanih le še leta 2012, zdaj pa smo torej dosegli nov rekord, prodanih je bilo le nekaj čez 46 tisoč vozil.
Nemčija je znana kot edina država v Evropi, kjer ni omejitve hitrosti na avtomobilskih cestah. No, od vseh avtocest jih je približno tretjina, kjer zares ni omejitev, pa še tam je po večini gneča, tako da o kakšnih visokih hitrostih lahko samo sanjamo. Zdaj ni prvič, da so v Nemčiji spet glasnejši tisti, ki bi radi uzakonili omejitev hitrosti, in morda jim bo nekoč tudi uspelo, a za zdaj se zdi, da bo ostalo vse tako, kot je bilo. Andrej Brglez spomni, da so prav v Nemčiji pred dobrim stoletjem zgradili prve kilometre avtomobilske ceste.
Neveljaven email naslov