Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vprašanje časa je, kdaj se bodo po slovenskih cestah avtomobili peljali sami.
Vprašanje časa je, kdaj se bodo po slovenskih cestah avtomobili peljali sami
V Ljubljani so včeraj predstavili namero o oblikovanju enotnega slovenskega ekosistema za razvoj rešitev za samovozeča vozila. Projekt zajema avtonomno vožnjo v urbanem okolju z gostim prometom (BTC), vožnjo na zaščitenem poligonu na Vranskem in avtonomno vožnjo na avtocesti. Želje in načrti so, a kot pravi sekretar AMZS France Kmetič, bo do takrat, ko se bodo pri nas po cestah vozila avtonomna vozila, torej da bo prišlo do pete stopnje samodejne vožnje, preteklo še kar nekaj vode.
Morda se bodo tudi motorji kdaj vozili avtonomno. Pri nas sicer kar pogosto nastopajo – motoristi – vsi ostanejo nepoškodovani, na cesti ni vedno tako, tudi letošnja sezona se je žal že tragično začela. Med drugimi tudi DARS v avtocestni bazi Postojna organizira brezplačno usposabljanje za motoriste, in sicer bo to soboto prvo od skupno štirih. Ob nekaj malega teorije po potem na poligonu pred avtocestno bazo med treningom varne vožnje vsak motorist deležen osebnega pristopa s snemanjem njegove vožnje in pogovorom s trenerjem. Znanje iz predavalnice in poligona bodo motoristi ob koncu združili z relacijsko vožnjo v koloni, v sklopu katere so predvideni tudi postanki za korekcijo morebitnih napak in pogovor o vožnji v prometu.
Zelo površno rečeno – Renault captur je nekoliko privzdignjen clio. Res je nastal na njegovi osnovi, a se voznik v njem zaradi višjega položaja za volanom počuti varneje in udobneje. Pojava capturja deluje simpatično in sveže, o tem ni dvoma, mimoidoči v glavnem zadovoljno predejo. Dobro počutje v notranjosti tega renaultovega malega križanca nekaterim morda malce kvari zelo plastičen videz, sicer pa je avtomobil urejen povsem korektno, tudi dovolj udoben za potnike in prtljago, ki so ji v osnovni postavitvi namenili za 377 litrov prostora, ob pomiku zadnje klopi naprej pa ga je kar za 455 litrov. Oznaka TCe 120 EDC pomeni opremljenost z 1,2 litrskim turbo bencinskim motorjem, ki razvije 88 kilovatov moči – povsem dovolj za kar dinamično vožnjo, celo poskočno. Živahnosti (žal) sledi tudi poraba goriva, ki se hitro približa povprečju 8 litrov. Za malo več uglajenosti poskrbi dvosklopčni menjalnik EDC, s pritiskom na gumb ECO pa povzročimo, da elektronika omeji navor motorja in tako menjalnik prestavlja pri nižjih vrtljajih teh tako prihrani kakšen deciliter goriva. Captur s kar bogato opremo expression in še nekaj dodatki stane že blizu 19 tisočakov, a je v razredu še nekaj občutno dražjih.
Smo pri naslednjem – to je seatov kompaktni terenec (res, komaj vse sproti zvozimo) arona, ki je zrasla na osnovi ibize, a se v njej spet višje sedi in iz nje bolje vidi, a podobno kot captur ne premore štirikolesnega pogona. Zaradi drugačne zasnove notranjosti imajo potniki zadaj za kolena nekaj centimetrov več prostora kot v ibizi, prostornejši pa je tudi prtljažnik – meri 400 litrov.
1,5 litrski bencinski TSI zmore 110 kilovatov, dobro se ujame s šeststopenjskim ročnim menjalnikom (ne dvomim sicer, da se ne bi tudi s samodejnim DSG). Skratka, motor je tih in uglajen, pospešuje zvezno, nenasilno a odločno, pohvaliti moramo odlične vozne lastnosti avtomobila. Ob tem še ena pohvala – aktivni tempomat je zelo pozoren na vzdrževanje varnostne razdalje ob pospeševanju ali zaviranju. Pa še tu dodajmo podatek, da iskrivost in živahnost motorja terjata – podobno kot pri capturju, ne prav skromno porabo, ki se tudi lahko približa povprečju osmih litrov – kljub temu, da elektronika zna občasno izklopiti dva valja. Na koncu – arona je še en cestni terenec s pogonom na prednji kolesi – praktičen, tehnično napreden, a malo bolj športen od nekaterih drugih, kot se pač spodobi za špansko znamko. S ceno skoraj 25 tisočakov (za dobre štiri je dodatkov) tudi ne med najcenejšimi.
Skoraj bi lahko rekli, da Robert Lešnik vsakih nekaj tednov nariše nov model Mercedesa. Medtem ko že riše naslednjega, so nam pripeljali najnovejšega CLS-a. Spomnimo, športno kupejevska štirivratna limuzina se je pojavila pred 18 leti, prodali so jih več kot 375 tisoč, zdaj ima tudi že kar nekaj posnemovalcev. V tretji generaciji je avtomobil oblikovno izjemno skladen in atraktiven, tudi nekoliko daljši in seveda napolnjen s kopico najnaprednejših tehnologij. Kar zadeva motorizacijo, so za zdaj na voljno le šestvaljni motorji v kombinaciji s štirikolesnim pogonom, sredi leta bodo ponudili tudi štirivaljne agregate in pogon le na dve kolesi. Tako zdaj najcenejši CLS stane nekaj manj kot 79 tisoč eurov, letos jih načrtujejo prodati 30.
866 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Vprašanje časa je, kdaj se bodo po slovenskih cestah avtomobili peljali sami.
Vprašanje časa je, kdaj se bodo po slovenskih cestah avtomobili peljali sami
V Ljubljani so včeraj predstavili namero o oblikovanju enotnega slovenskega ekosistema za razvoj rešitev za samovozeča vozila. Projekt zajema avtonomno vožnjo v urbanem okolju z gostim prometom (BTC), vožnjo na zaščitenem poligonu na Vranskem in avtonomno vožnjo na avtocesti. Želje in načrti so, a kot pravi sekretar AMZS France Kmetič, bo do takrat, ko se bodo pri nas po cestah vozila avtonomna vozila, torej da bo prišlo do pete stopnje samodejne vožnje, preteklo še kar nekaj vode.
Morda se bodo tudi motorji kdaj vozili avtonomno. Pri nas sicer kar pogosto nastopajo – motoristi – vsi ostanejo nepoškodovani, na cesti ni vedno tako, tudi letošnja sezona se je žal že tragično začela. Med drugimi tudi DARS v avtocestni bazi Postojna organizira brezplačno usposabljanje za motoriste, in sicer bo to soboto prvo od skupno štirih. Ob nekaj malega teorije po potem na poligonu pred avtocestno bazo med treningom varne vožnje vsak motorist deležen osebnega pristopa s snemanjem njegove vožnje in pogovorom s trenerjem. Znanje iz predavalnice in poligona bodo motoristi ob koncu združili z relacijsko vožnjo v koloni, v sklopu katere so predvideni tudi postanki za korekcijo morebitnih napak in pogovor o vožnji v prometu.
Zelo površno rečeno – Renault captur je nekoliko privzdignjen clio. Res je nastal na njegovi osnovi, a se voznik v njem zaradi višjega položaja za volanom počuti varneje in udobneje. Pojava capturja deluje simpatično in sveže, o tem ni dvoma, mimoidoči v glavnem zadovoljno predejo. Dobro počutje v notranjosti tega renaultovega malega križanca nekaterim morda malce kvari zelo plastičen videz, sicer pa je avtomobil urejen povsem korektno, tudi dovolj udoben za potnike in prtljago, ki so ji v osnovni postavitvi namenili za 377 litrov prostora, ob pomiku zadnje klopi naprej pa ga je kar za 455 litrov. Oznaka TCe 120 EDC pomeni opremljenost z 1,2 litrskim turbo bencinskim motorjem, ki razvije 88 kilovatov moči – povsem dovolj za kar dinamično vožnjo, celo poskočno. Živahnosti (žal) sledi tudi poraba goriva, ki se hitro približa povprečju 8 litrov. Za malo več uglajenosti poskrbi dvosklopčni menjalnik EDC, s pritiskom na gumb ECO pa povzročimo, da elektronika omeji navor motorja in tako menjalnik prestavlja pri nižjih vrtljajih teh tako prihrani kakšen deciliter goriva. Captur s kar bogato opremo expression in še nekaj dodatki stane že blizu 19 tisočakov, a je v razredu še nekaj občutno dražjih.
Smo pri naslednjem – to je seatov kompaktni terenec (res, komaj vse sproti zvozimo) arona, ki je zrasla na osnovi ibize, a se v njej spet višje sedi in iz nje bolje vidi, a podobno kot captur ne premore štirikolesnega pogona. Zaradi drugačne zasnove notranjosti imajo potniki zadaj za kolena nekaj centimetrov več prostora kot v ibizi, prostornejši pa je tudi prtljažnik – meri 400 litrov.
1,5 litrski bencinski TSI zmore 110 kilovatov, dobro se ujame s šeststopenjskim ročnim menjalnikom (ne dvomim sicer, da se ne bi tudi s samodejnim DSG). Skratka, motor je tih in uglajen, pospešuje zvezno, nenasilno a odločno, pohvaliti moramo odlične vozne lastnosti avtomobila. Ob tem še ena pohvala – aktivni tempomat je zelo pozoren na vzdrževanje varnostne razdalje ob pospeševanju ali zaviranju. Pa še tu dodajmo podatek, da iskrivost in živahnost motorja terjata – podobno kot pri capturju, ne prav skromno porabo, ki se tudi lahko približa povprečju osmih litrov – kljub temu, da elektronika zna občasno izklopiti dva valja. Na koncu – arona je še en cestni terenec s pogonom na prednji kolesi – praktičen, tehnično napreden, a malo bolj športen od nekaterih drugih, kot se pač spodobi za špansko znamko. S ceno skoraj 25 tisočakov (za dobre štiri je dodatkov) tudi ne med najcenejšimi.
Skoraj bi lahko rekli, da Robert Lešnik vsakih nekaj tednov nariše nov model Mercedesa. Medtem ko že riše naslednjega, so nam pripeljali najnovejšega CLS-a. Spomnimo, športno kupejevska štirivratna limuzina se je pojavila pred 18 leti, prodali so jih več kot 375 tisoč, zdaj ima tudi že kar nekaj posnemovalcev. V tretji generaciji je avtomobil oblikovno izjemno skladen in atraktiven, tudi nekoliko daljši in seveda napolnjen s kopico najnaprednejših tehnologij. Kar zadeva motorizacijo, so za zdaj na voljno le šestvaljni motorji v kombinaciji s štirikolesnim pogonom, sredi leta bodo ponudili tudi štirivaljne agregate in pogon le na dve kolesi. Tako zdaj najcenejši CLS stane nekaj manj kot 79 tisoč eurov, letos jih načrtujejo prodati 30.
Tovorna kolesa so robustni dvo- ali tricikli, ki imajo prikolico ali prtljažnik že vgrajen. Na naših cestah in kolesarskih stezah jih še ne vidimo veliko, so pa skoraj obvezna oprema družin na Danskem in v zadnjih letih tudi v Berlinu. V nemški prestolnici smo spoznavali, kako eden od zadnjih hitov nove mobilnosti deluje v praksi.
Irska je velika za dobre tri Slovenije, ima 4,7 milijona prebivalcev. Obe državi se soočata s podobnimi prometnimi izzivi, predvsem kako zagotoviti učinkovit javni promet in periferijo bolje povezati z mesti. Na Irskem želijo s konkretnim akcijskim načrtom v naslednjih letih občutno povečati število uporabnikov javnega prometa in hkrati vsaj za 10 odstotkov zmanjšati število prevoženih kilometrov z avtomobili na fosilna goriva. Kako bodo ozelenili javni promet? Katere so še druge prakse, ki bi jih morda kazalo posnemati? Kako trajnostno urejajo promet v prestolnici Dublin in kaj je knjižnica koles?
Gneče na cestah in zastoji – tudi letos smo jim priča. Tistih, ki potujejo z avtomobili, je še vedno veliko, morda celo več kot pred leti. Da je avtomobil še vedno zmagovalec, kar zadeva poletna počitniška potovanja, potrjuje tudi Andrej Brglez.
Najbrž ga ni junaka, ki ne bi že kdaj za volanom začutil t. i. spomladansko utrujenost, nekaterim se razvleče tudi na druge letne čase. Ko smo aktivni udeleženci v prometu, zna biti taka utrujenost zelo neugodna, tudi nevarna. Malo pobrskajte po spominu in hitro se boste spomnili, da vas je že kdaj med vožnjo nadlegovala - vsem žal ne uspe, da bi do konca vožnje obdržali odprte oči. Praktično ga ni recepta, ki bi nas obdržal budne, razen morda krajšega odmora z drmežem. Da spomladanska utrujenost obstaja, potrjuje tudi Andrej Brglez.
O testu dvanajstih otroških koles z 20-palčnimi kolesi različnih cenovnih razredov, ki ga je opravila AMZS. To so kolesa, s katerimi otroci naredijo korak dlje v smeri odraslosti in tudi neodvisnosti od staršev. Ena od ugotovitev testa pravi, da je kar pet dražjih otroških koles zaradi varnostnih pomanjkljivosti dobilo slabšo oceno. Torej je test znova dokazal, da visoka cena ne zagotavlja nujno večje kakovosti.
V starem mestnem jedru Kranja, kjer je podobno kot tudi v drugih mestih po Sloveniji vozlišče neštetih poti, bomo spremljali sodoben mobilnostni mestni utrip. Pripravljen bo poligon, na katerega se bodo lahko mimoidoči podali z različnimi urbanimi prevoznimi sredstvi; tako se dogajajo "trki" različnih prevoznih sredstev in hitrosti. Nazorno prikažemo, da niti zakonske omejitve niti posodabljanje infrastrukture ne morejo slediti hitremu tempu razvoja novih mobilnosti v mestih, zato je za varno ter udobno mestno premikanje nujno sobivanje in sodelovanje.
V Centru varne vožnje AMZS na Vranskem je bilo še zadnje dejanje letošnjega izbora za najboljšo mlado voznico in najboljšega mladega voznika Slovenije. V finalu je tekmovalo deset deklet in deset fantov, največ znanja in veščin pa sta pokazala 24-letna študentka fizioterapije Ana Menegalija in 20-letni študent višje policijske šole Matic Tovornik, ki bosta Slovenijo zastopala na FIA evropskem tekmovanju za najboljšega mladega voznika, ki bo oktobra v Avstriji. Tekmovanje so komentirali predstavnik policije Matjaž Leskovar, predsednica Rdečega križa Slovenije Vesna Mikuž in vodja področja varna mobilnost pri AMZS Erik Logar.
Električnih vozil je na cesti vse več, zato marsikoga zanima, kako je s servisom, kakšni so predpisani intervali in ali so kakšne razlike med servisiranjem električnega in klasičnega vozila.
Že 100 in več let je tega, kar se je tudi v avtomobilski industriji razvil odnos med delodajalcem in delojemalcem, in seveda je jasno, da so se kmalu začeli pojavljati konflikti, nesoglasja, pogajanja, iskanja razmerja za primerno plačilo in boljše pogoje dela, pa seveda tudi stavke.
Ve se, da so motoristi ena izmed najbolj izpostavljenih in ranljivih skupin udeležencev v prometu. Po letu 2021, ki je bilo za motoriste in mopediste res črno, je bila lani statistika manj neprijazna, upamo seveda, da bo letos še manj nesreč. Andrej Brglez spomni, kaj je najpomembneje zdaj spomladi, da čim bolj zmanjšamo možnost, da se nam zgodi kaj neprijetnega, potem pa še Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije, opozori, da niso vedno vsega krivi le motoristi.
Baterije nas spremljajo že zelo dolgo, a še nikoli se nismo toliko pogovarjali o njih kot v zadnjih letih, ko so jih začeli vgrajevati v električne avtomobile. Postajajo nekakšen center zelenega energetskega prehoda, mi pa živimo v regiji, ki je baterijsko izjemno močna. V Sloveniji imamo veliko znanja na področju kemije. O tem spregovori dr. Robert Dominko s Kemijskega inštituta v Ljubljani, ki je eden izmed najboljših inštitutov za raziskovanje baterijske kemije na svetu.
Finska prestolnica ima učinkovit javni promet, ki temelji na učinkovitem prepletu tramvajev, vlakov, metroja in avtobusov. Vrhunska digitalizacija omogoča odlično dostopnost, javni upravljalec prometa pa se namerava celo povezovati s komercialnimi ponudniki kot sta Uber in Bolt, saj je končni cilj še večja učinkovitost prometa in manj avtomobilov v središču mesta. Kaj se lahko naučimo iz finskega primera?
Poleg novosti v avtomobilsko-prometnem svetu, sledi še sprehod po Beograjskem sejmu avtomobilov. Nabirali smo vtise pri obiskovalcih in se spraševali, kako jim še vedno uspeva pripraviti tako razstavo, medtem ko tovrstni mednarodni saloni drugod po svetu zapirajo vrata.
Tokrat bodo minute za mobilnost spet precej naelektrene. Janez Martinčič in Andrej Brglez ugotavljata, da je električna mobilnost dejstvo, da je avtomobilov iz dneva v dan vedno več in da pravzaprav nima smisla debatirati in se prepirati, ali bi ali ne bi na elektriko. Usmeritev je zapovedana in treba se bo pač prilagoditi. Res nima smisla, da se polariziramo še na tem področju.
Pred 50 leti je nemški avtomobilski klub ADAC izvedel in objavil prvi test pnevmatik. Tako so zdaj avtomobilski klubi in potrošniške organizacije, ki sodelujejo pri testih pripravili test 50-letnih pnevmatik. To je tudi prvi test, pri katerem so v skupno oceno vključena tudi trajnostna merila.
Sašo Knez je trboveljski podjetnik, ki ga je v poslovne vode potegnilo navdušenje do letenja. V podjetju so med drugim specializirani tudi za sestavljanje simulatorjev letenja in ker zeleni prehod zadeva tudi letala, je elektrifikacija na tem področju seveda ena od vodilnih tem.
V tem stoletju v Sloveniji še nismo imeli tako skromne prodaje novih osebnih avtomobilov. Pod 50 tisoč je bilo prodanih le še leta 2012, zdaj pa smo torej dosegli nov rekord, prodanih je bilo le nekaj čez 46 tisoč vozil.
Nemčija je znana kot edina država v Evropi, kjer ni omejitve hitrosti na avtomobilskih cestah. No, od vseh avtocest jih je približno tretjina, kjer zares ni omejitev, pa še tam je po večini gneča, tako da o kakšnih visokih hitrostih lahko samo sanjamo. Zdaj ni prvič, da so v Nemčiji spet glasnejši tisti, ki bi radi uzakonili omejitev hitrosti, in morda jim bo nekoč tudi uspelo, a za zdaj se zdi, da bo ostalo vse tako, kot je bilo. Andrej Brglez spomni, da so prav v Nemčiji pred dobrim stoletjem zgradili prve kilometre avtomobilske ceste.
Tokrat nas zanimajo stroški uporabe avtomobila. Časi so taki, da marsikateri družinski proračun ne zdrži več visokih stroškov, tako nas bo vedno več, ki bomo izračunavali, koliko nas lastništvo oziroma uporaba stane in razmišljali, kako bi zmanjšali stroške. Morda imamo pri hiši dva, morda tudi več avtomobilov – ali res vse nujno potrebujemo? Ali imamo kakšno sprejemljivo alternativo, ki bi nam lahko pocenila vožnjo? Izračun uporabe avtomobila nam je na voljo na spletu, več razloži Boštjan Okorn iz Zveze Potrošnikov Slovenije.
Večina poslušalcev je verjetno seznanjenih z novim zakonom o varstvu potrošnikov. Ker se naša oddaja ukvarja z mobilnostjo v najširšem pomenu besede, vas bomo zdajle spomnili na spremembe, ki po novem nastopijo ob nakupu rabljenega vozila. Spremembe veljajo za vozila, ki so bila kupljena po 26. januarju. O bistvenih novostih Boštjan Okorn iz ZPS. Zabeležimo uradni prihod kitajske znamke MG v Slovenijo, dodamo nekaj vtisov o kitajskem električarju Aiways U5, pa tudi o volkswagnovem modelu T-roc, ki je postal izjemno pomemben za nemški koncern.
Neveljaven email naslov