Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Treba je biti previden, ko vozi kolo vas in ko kolo vozite vi.
Treba je biti previden, ko vozi kolo vas in ko kolo vozite vi
Beležimo izjemen vzpon izdelave in prodaje koles, lani so prodali več kot 150 milijonov novih koles. Skokovito narašča tudi prodaja električnih koles, ki jih predvsem radi vozijo tudi starejši. Statistika pove, da se med temi, ki vozijo električna kolesa, največ ponesreči prav teh – verjetno tudi zato, ker se da s tovrstnimi kolesi peljati precej hitro. Pri nas je tudi veliko tistih, ki prevažate svoja kolesa z avtomobilom. To je izziv, ki se ga marsikdo morda loti preveč lahkotno in površno, še posebej, če gre za električno kolo, ki je težje od običajnega.
Danes se torej posvetimo našim najdražjim. Pri Mercedesu so po petih letih prenovili svojo vrhunsko prestižno limuzino, ki je zdaj še malo bolj vrhunska in prestižna. Razred S je, kar zadeva zunanjost, doživel le nekaj kozmetičnih sprememb, znotraj pa je vsekakor opazen velik razpotegnjen osrednji zaslon, ki deluje kot nekakšen televizijski ekran – digitalizirana novost je prišla iz novega razreda E. Vse drugo je nekako pričakovano – elegantno, natančno, prostorno in udobno, odeto v usnje in les, z različnimi funkcijami masaže, bogatim spektrom barvne osvetlitve.
Čeprav gre za podaljšano različico S-ja, ki meri v dolžino 527 cm in tehta več kot dve toni, pa trilitrski 250-kilovatni dizel skupaj z devetstopenjskim samodejnim menjalnikom skrbi, da je vožnja v vsakem trenutku suverena – lahko ležerno prijetna in udobna, tudi zaradi zračnega vzmetenja, lahko pa ob pomoči športne nastavitve tudi precej dinamična; štirikolesno gnana limuzina pospeši do hitrosti 100 km/h v malo več kot petih sekundah, ob tem pa se ponaša tudi z izjemno stabilno lego v ovinkih. Pri testnem S-ju je bilo za 55 tisoč priboljškov, torej je bila končna cena 170 tisoč evrov.
Predstavila se nam je nova BMW-jeva šestica z oznako GT (gran turismo), kar je oznaka za nekakšno kombinacijo limuzine in križanca ter pomeni predvsem višje sedenje za potnike in zadaj ogromen 660-litrski prostor za prtljago. Ob pogledu na obliko serije pet GT so številni privzdignili obrvi, šestica je zdaj manj posebna, bi lahko rekli. Je nekoliko nižja in predvsem daljša, s 510 cm dolžine se primerja kar z dolžino standardne prestižne limuzine serije sedem. Tudi sicer bi še našli enakosti oziroma podobnosti.
V avto je vgrajena vsa najsodobnejša asistenčna tehnologija, po sedmici je recimo povzet tudi pametni ključ, s katerim je med drugim mogoče šestico tudi parkirati na daljavo. Omenimo še serijsko zračno vzmetenje na zadnji premi, ki se samodejno izravnava, na voljo pa je tudi prilagodljivo podvozje z zračnim vzmetenjem, ki pri večji hitrosti vozilo bolj približa podlagi. Osemstopenjski samodejni menjalnik uravnava delovanje 195 kilovatnega trilitrskega dizla – to je brezhibno, moči je dovolj; štirikolesni pogon xDrive pa je dobrodošel pomočnik na mokrih in spolzkih podlagah. Ob tem in še drugih dodatkih cena iz osnovnih 75 poskoči na 120 tisočakov.
Nekaterim avtomobilom pač ne uspe. Nič slabega ni v tem, včasih pač ni pravi trenutek, mogoče jim preprosto ni bilo namenjeno. Eden takih, ki so prišli tiho in odšli v pozabo, je bil tudi Fordov ecosport. Celo poučeni ljubitelji avtomobilizma se tega eksotičnega vozila slabo spominjajo, toda časi so se zdaj spremenili. Prvič: bil je križanec, ko križancev še ni bilo. Drugič: z novo generacijo oziroma izpeljanko tega vozila se pri Fordu ne šalijo. Ecosportu tokrat lahko pomaga nepričakovani uspeh recimo fusiona ali tudi upokojenega B-maxa. Gre za kompaktno vozilo, mogoče nekaj manj modno ali tehnološko eksotično, vendar solidno izdelano in po novem tudi prikupno. Dvobarvna karoserija je v razredu že skoraj nujna, prav tako širok nabor asistenčnih sistemov ter seveda možnost popolne opreme, kot je recimo legendarni titanium, pa tudi v ta razred vpeljani ST. V nasprotju z večino drugih križancev pa ecosport ostaja zvest svoji podobi in bo ponujal tudi možnost štirikolesnega pogona, ki se je veselimo. Pestra je tudi izbira pogonskih agregatov – med njimi je čisto nov ecoblue, Fordov poskus vračanja vere v dizle tudi pri manjših prostorninah.
868 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Treba je biti previden, ko vozi kolo vas in ko kolo vozite vi.
Treba je biti previden, ko vozi kolo vas in ko kolo vozite vi
Beležimo izjemen vzpon izdelave in prodaje koles, lani so prodali več kot 150 milijonov novih koles. Skokovito narašča tudi prodaja električnih koles, ki jih predvsem radi vozijo tudi starejši. Statistika pove, da se med temi, ki vozijo električna kolesa, največ ponesreči prav teh – verjetno tudi zato, ker se da s tovrstnimi kolesi peljati precej hitro. Pri nas je tudi veliko tistih, ki prevažate svoja kolesa z avtomobilom. To je izziv, ki se ga marsikdo morda loti preveč lahkotno in površno, še posebej, če gre za električno kolo, ki je težje od običajnega.
Danes se torej posvetimo našim najdražjim. Pri Mercedesu so po petih letih prenovili svojo vrhunsko prestižno limuzino, ki je zdaj še malo bolj vrhunska in prestižna. Razred S je, kar zadeva zunanjost, doživel le nekaj kozmetičnih sprememb, znotraj pa je vsekakor opazen velik razpotegnjen osrednji zaslon, ki deluje kot nekakšen televizijski ekran – digitalizirana novost je prišla iz novega razreda E. Vse drugo je nekako pričakovano – elegantno, natančno, prostorno in udobno, odeto v usnje in les, z različnimi funkcijami masaže, bogatim spektrom barvne osvetlitve.
Čeprav gre za podaljšano različico S-ja, ki meri v dolžino 527 cm in tehta več kot dve toni, pa trilitrski 250-kilovatni dizel skupaj z devetstopenjskim samodejnim menjalnikom skrbi, da je vožnja v vsakem trenutku suverena – lahko ležerno prijetna in udobna, tudi zaradi zračnega vzmetenja, lahko pa ob pomoči športne nastavitve tudi precej dinamična; štirikolesno gnana limuzina pospeši do hitrosti 100 km/h v malo več kot petih sekundah, ob tem pa se ponaša tudi z izjemno stabilno lego v ovinkih. Pri testnem S-ju je bilo za 55 tisoč priboljškov, torej je bila končna cena 170 tisoč evrov.
Predstavila se nam je nova BMW-jeva šestica z oznako GT (gran turismo), kar je oznaka za nekakšno kombinacijo limuzine in križanca ter pomeni predvsem višje sedenje za potnike in zadaj ogromen 660-litrski prostor za prtljago. Ob pogledu na obliko serije pet GT so številni privzdignili obrvi, šestica je zdaj manj posebna, bi lahko rekli. Je nekoliko nižja in predvsem daljša, s 510 cm dolžine se primerja kar z dolžino standardne prestižne limuzine serije sedem. Tudi sicer bi še našli enakosti oziroma podobnosti.
V avto je vgrajena vsa najsodobnejša asistenčna tehnologija, po sedmici je recimo povzet tudi pametni ključ, s katerim je med drugim mogoče šestico tudi parkirati na daljavo. Omenimo še serijsko zračno vzmetenje na zadnji premi, ki se samodejno izravnava, na voljo pa je tudi prilagodljivo podvozje z zračnim vzmetenjem, ki pri večji hitrosti vozilo bolj približa podlagi. Osemstopenjski samodejni menjalnik uravnava delovanje 195 kilovatnega trilitrskega dizla – to je brezhibno, moči je dovolj; štirikolesni pogon xDrive pa je dobrodošel pomočnik na mokrih in spolzkih podlagah. Ob tem in še drugih dodatkih cena iz osnovnih 75 poskoči na 120 tisočakov.
Nekaterim avtomobilom pač ne uspe. Nič slabega ni v tem, včasih pač ni pravi trenutek, mogoče jim preprosto ni bilo namenjeno. Eden takih, ki so prišli tiho in odšli v pozabo, je bil tudi Fordov ecosport. Celo poučeni ljubitelji avtomobilizma se tega eksotičnega vozila slabo spominjajo, toda časi so se zdaj spremenili. Prvič: bil je križanec, ko križancev še ni bilo. Drugič: z novo generacijo oziroma izpeljanko tega vozila se pri Fordu ne šalijo. Ecosportu tokrat lahko pomaga nepričakovani uspeh recimo fusiona ali tudi upokojenega B-maxa. Gre za kompaktno vozilo, mogoče nekaj manj modno ali tehnološko eksotično, vendar solidno izdelano in po novem tudi prikupno. Dvobarvna karoserija je v razredu že skoraj nujna, prav tako širok nabor asistenčnih sistemov ter seveda možnost popolne opreme, kot je recimo legendarni titanium, pa tudi v ta razred vpeljani ST. V nasprotju z večino drugih križancev pa ecosport ostaja zvest svoji podobi in bo ponujal tudi možnost štirikolesnega pogona, ki se je veselimo. Pestra je tudi izbira pogonskih agregatov – med njimi je čisto nov ecoblue, Fordov poskus vračanja vere v dizle tudi pri manjših prostorninah.
V minutah za mobilnost še enkrat spomnimo, da je Slovenija geografsko zelo razgibana, da so poti, po katerih hodijo otroci v šolo, zelo zelo različne in da se Slovenija uvršča med države, v katerih je varnost otrok na zelo visokem nivoju.
Eden izmed ključnih razlogov, zakaj je Dunaj najboljše mesto na svetu za življenje, je zagotovo učinkovit javni promet. Podzemna železnica, tramvaji, avtobusi in vlaki ponujajo možnost hitre in poceni mobilnosti po celotnem mestu, vedno več ljudi tudi kolesari po dobro urejenih stezah, pešcem so namenjeni celo pametni semaforji. V avstrijski prestolnici načrtujejo še bolj učinkovito in okolju bolj prijazno mobilnost, eden izmed ključnih ciljev je, da bi imeli na 1000 prebivalcev samo še 250 avtomobilov, želijo si mesto pešcev in kolesarjev, med drugim razvijajo mrežo in infrastrukturo za tovorna kolesa. S prometom prihodnosti se ukvarjajo v posebnem mestnem mislišču Smart Wien. Kaj se lahko naučimo iz dunajskih praks in vizij? Preverjal je Luka Hvalc.
Tovorna kolesa so robustni dvo- ali tricikli, ki imajo prikolico ali prtljažnik že vgrajen. Na naših cestah in kolesarskih stezah jih še ne vidimo veliko, so pa skoraj obvezna oprema družin na Danskem in v zadnjih letih tudi v Berlinu. V nemški prestolnici smo spoznavali, kako eden od zadnjih hitov nove mobilnosti deluje v praksi.
Irska je velika za dobre tri Slovenije, ima 4,7 milijona prebivalcev. Obe državi se soočata s podobnimi prometnimi izzivi, predvsem kako zagotoviti učinkovit javni promet in periferijo bolje povezati z mesti. Na Irskem želijo s konkretnim akcijskim načrtom v naslednjih letih občutno povečati število uporabnikov javnega prometa in hkrati vsaj za 10 odstotkov zmanjšati število prevoženih kilometrov z avtomobili na fosilna goriva. Kako bodo ozelenili javni promet? Katere so še druge prakse, ki bi jih morda kazalo posnemati? Kako trajnostno urejajo promet v prestolnici Dublin in kaj je knjižnica koles?
Gneče na cestah in zastoji – tudi letos smo jim priča. Tistih, ki potujejo z avtomobili, je še vedno veliko, morda celo več kot pred leti. Da je avtomobil še vedno zmagovalec, kar zadeva poletna počitniška potovanja, potrjuje tudi Andrej Brglez.
Najbrž ga ni junaka, ki ne bi že kdaj za volanom začutil t. i. spomladansko utrujenost, nekaterim se razvleče tudi na druge letne čase. Ko smo aktivni udeleženci v prometu, zna biti taka utrujenost zelo neugodna, tudi nevarna. Malo pobrskajte po spominu in hitro se boste spomnili, da vas je že kdaj med vožnjo nadlegovala - vsem žal ne uspe, da bi do konca vožnje obdržali odprte oči. Praktično ga ni recepta, ki bi nas obdržal budne, razen morda krajšega odmora z drmežem. Da spomladanska utrujenost obstaja, potrjuje tudi Andrej Brglez.
O testu dvanajstih otroških koles z 20-palčnimi kolesi različnih cenovnih razredov, ki ga je opravila AMZS. To so kolesa, s katerimi otroci naredijo korak dlje v smeri odraslosti in tudi neodvisnosti od staršev. Ena od ugotovitev testa pravi, da je kar pet dražjih otroških koles zaradi varnostnih pomanjkljivosti dobilo slabšo oceno. Torej je test znova dokazal, da visoka cena ne zagotavlja nujno večje kakovosti.
V starem mestnem jedru Kranja, kjer je podobno kot tudi v drugih mestih po Sloveniji vozlišče neštetih poti, bomo spremljali sodoben mobilnostni mestni utrip. Pripravljen bo poligon, na katerega se bodo lahko mimoidoči podali z različnimi urbanimi prevoznimi sredstvi; tako se dogajajo "trki" različnih prevoznih sredstev in hitrosti. Nazorno prikažemo, da niti zakonske omejitve niti posodabljanje infrastrukture ne morejo slediti hitremu tempu razvoja novih mobilnosti v mestih, zato je za varno ter udobno mestno premikanje nujno sobivanje in sodelovanje.
V Centru varne vožnje AMZS na Vranskem je bilo še zadnje dejanje letošnjega izbora za najboljšo mlado voznico in najboljšega mladega voznika Slovenije. V finalu je tekmovalo deset deklet in deset fantov, največ znanja in veščin pa sta pokazala 24-letna študentka fizioterapije Ana Menegalija in 20-letni študent višje policijske šole Matic Tovornik, ki bosta Slovenijo zastopala na FIA evropskem tekmovanju za najboljšega mladega voznika, ki bo oktobra v Avstriji. Tekmovanje so komentirali predstavnik policije Matjaž Leskovar, predsednica Rdečega križa Slovenije Vesna Mikuž in vodja področja varna mobilnost pri AMZS Erik Logar.
Električnih vozil je na cesti vse več, zato marsikoga zanima, kako je s servisom, kakšni so predpisani intervali in ali so kakšne razlike med servisiranjem električnega in klasičnega vozila.
Že 100 in več let je tega, kar se je tudi v avtomobilski industriji razvil odnos med delodajalcem in delojemalcem, in seveda je jasno, da so se kmalu začeli pojavljati konflikti, nesoglasja, pogajanja, iskanja razmerja za primerno plačilo in boljše pogoje dela, pa seveda tudi stavke.
Ve se, da so motoristi ena izmed najbolj izpostavljenih in ranljivih skupin udeležencev v prometu. Po letu 2021, ki je bilo za motoriste in mopediste res črno, je bila lani statistika manj neprijazna, upamo seveda, da bo letos še manj nesreč. Andrej Brglez spomni, kaj je najpomembneje zdaj spomladi, da čim bolj zmanjšamo možnost, da se nam zgodi kaj neprijetnega, potem pa še Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije, opozori, da niso vedno vsega krivi le motoristi.
Baterije nas spremljajo že zelo dolgo, a še nikoli se nismo toliko pogovarjali o njih kot v zadnjih letih, ko so jih začeli vgrajevati v električne avtomobile. Postajajo nekakšen center zelenega energetskega prehoda, mi pa živimo v regiji, ki je baterijsko izjemno močna. V Sloveniji imamo veliko znanja na področju kemije. O tem spregovori dr. Robert Dominko s Kemijskega inštituta v Ljubljani, ki je eden izmed najboljših inštitutov za raziskovanje baterijske kemije na svetu.
Finska prestolnica ima učinkovit javni promet, ki temelji na učinkovitem prepletu tramvajev, vlakov, metroja in avtobusov. Vrhunska digitalizacija omogoča odlično dostopnost, javni upravljalec prometa pa se namerava celo povezovati s komercialnimi ponudniki kot sta Uber in Bolt, saj je končni cilj še večja učinkovitost prometa in manj avtomobilov v središču mesta. Kaj se lahko naučimo iz finskega primera?
Poleg novosti v avtomobilsko-prometnem svetu, sledi še sprehod po Beograjskem sejmu avtomobilov. Nabirali smo vtise pri obiskovalcih in se spraševali, kako jim še vedno uspeva pripraviti tako razstavo, medtem ko tovrstni mednarodni saloni drugod po svetu zapirajo vrata.
Tokrat bodo minute za mobilnost spet precej naelektrene. Janez Martinčič in Andrej Brglez ugotavljata, da je električna mobilnost dejstvo, da je avtomobilov iz dneva v dan vedno več in da pravzaprav nima smisla debatirati in se prepirati, ali bi ali ne bi na elektriko. Usmeritev je zapovedana in treba se bo pač prilagoditi. Res nima smisla, da se polariziramo še na tem področju.
Pred 50 leti je nemški avtomobilski klub ADAC izvedel in objavil prvi test pnevmatik. Tako so zdaj avtomobilski klubi in potrošniške organizacije, ki sodelujejo pri testih pripravili test 50-letnih pnevmatik. To je tudi prvi test, pri katerem so v skupno oceno vključena tudi trajnostna merila.
Sašo Knez je trboveljski podjetnik, ki ga je v poslovne vode potegnilo navdušenje do letenja. V podjetju so med drugim specializirani tudi za sestavljanje simulatorjev letenja in ker zeleni prehod zadeva tudi letala, je elektrifikacija na tem področju seveda ena od vodilnih tem.
V tem stoletju v Sloveniji še nismo imeli tako skromne prodaje novih osebnih avtomobilov. Pod 50 tisoč je bilo prodanih le še leta 2012, zdaj pa smo torej dosegli nov rekord, prodanih je bilo le nekaj čez 46 tisoč vozil.
Nemčija je znana kot edina država v Evropi, kjer ni omejitve hitrosti na avtomobilskih cestah. No, od vseh avtocest jih je približno tretjina, kjer zares ni omejitev, pa še tam je po večini gneča, tako da o kakšnih visokih hitrostih lahko samo sanjamo. Zdaj ni prvič, da so v Nemčiji spet glasnejši tisti, ki bi radi uzakonili omejitev hitrosti, in morda jim bo nekoč tudi uspelo, a za zdaj se zdi, da bo ostalo vse tako, kot je bilo. Andrej Brglez spomni, da so prav v Nemčiji pred dobrim stoletjem zgradili prve kilometre avtomobilske ceste.
Neveljaven email naslov