Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avtomobilska stekla še zdaleč niso samo, da vidimo iz vozila.
Avtomobilska stekla še zdaleč niso samo, da vidimo iz vozila
Avtomobilska stekla nekdaj niso bila tako trdna in dovršena kot so dandanes. Že davno se je recimo Ford srečeval s težavami in tudi tožbami, ko se je pri legendarnem modelu T zlomilo steklo in poškodovalo potnike. Današnja stekla imajo veliko vlogo tudi pri varnosti, na vetrobranskem so vgrajeni senzorji in kamere, tako da je zelo pomembno, da je steklo brezhibno in tudi natančno nameščeno. Medtem ko se prednje steklo ne razleti na koščke, pa je drugače pri stanskih steklih. Ta se zdrobijo, kar je pomembno takrat, ko se je treba rešiti iz avtomobila.
Klasično trojko so že pred časom prenovili ali pa, recimo, le izpopolnili – ker pri Mazdi vedo, da njihovi privrženci še ne pričakujejo revolucionarnih sprememb, saj te preprosto niso potrebne. Notranjost je urejena, prostora za potnike je v skoraj štiri metre in pol dolgem vozilu dovolj. Nekaj je novih dodatkov, predvsem za več udobja; morda bi lahko posebej omenili sistem, ki aktivno nadzoruje dogajanje pod kolesi in morebiten zdrs pogonskih koles.
Po svoje je zanimivost dvolitrski 88-kilovatni bencinski pogonski agregat – zanimivost zato, ker dvolitrski bencinarji niso prav pogosto vgrajeni v avtomobile tega razreda. Motor se izkaže za ne pretirano poskočnega, vendar s povprečno porabo približno šestih litrov in pol za prav zmernega porabnika. Skratka, avtomobil, ki mu še niso vgradili čisto vseh najmodernejših tehnologij, je pa kakovostno izdelan in stavi na zanesljivost in vse prej kot visoko postavljeno ceno.
Če trojki spredaj pridamo oznako CX, pravzaprav dobimo precej drugačno vozilo. Na podlagi manjše dvojke zasnovani CX-3 je kar 20 cm krajši od trojke, je pa zato predvsem višji – kot se za križanca pač spodobi. Udobja je dovolj predvsem za spredaj sedeča, prtljažnega prostora je za ne ravno rekordnih 350 litrov, s podiranjem zadnje klopi pa ga je seveda mogoče povečati.
Agresivni sprednji del avtomobila namiguje na bolj športni značaj, ki ga nadgradi dvolitrski bencinski motor; v tem primeru je zmogel 110 kilovatov. Tudi tu povprečna poraba goriva znaša manj kot sedem litrov – na osem se povzpne, če smo bolj dinamični, če motor priganjamo v višje vrtljaje; takrat postane tudi glasnejši. Avtomobil ima za stabilnejšo lego tudi podvozje malce bolj čvrsto naravnano, štirikolesni pogon AWD, ki ga pri številnih konkurentih ni, pa skrbi, da je vožnja tudi v slabših razmerah zanesljivejša. Pri prejšnji trojki je z boljšo opremo cena 20 tisočakov, pri CX-3 je treba še kakšnega primakniti …
Mnogim se zdi, da so tako imenovane celoletne pnevmatike primerne za vožnjo v vseh letnih časih, a je tudi zadnji test AMZS pokazal, da so kompromisna rešitev in da se ne morejo kosati z letnimi poleti in zimskimi pozimi. To je pokazala primerjava v vseh ocenjevalnih merilih z letno oziroma zimsko pnevmatiko – po končni oceni nobena od devetih testiranih ni dobila ocene dobro, kaj šele zelo priporočljivo, le štiri so dobile oceno zadovoljivo ozirom priporočljivo.
In še podatek za tiste, ki se tudi poleti vozite z zimskimi pnevmatikami. Pri zaviranju na suhi cesti pri začetni hitrosti 100 km/h se avto z letnimi pnevmatikami zaustavi, ko avto z zimskimi vozi še s hitrostjo 34 km/h. Na mokri cesti pri začetni hitrosti 80 km/h se avto z letnimi pnevmatikami že zaustavi, z mokrimi pa ima še hitrost 31 km/h.
868 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Avtomobilska stekla še zdaleč niso samo, da vidimo iz vozila.
Avtomobilska stekla še zdaleč niso samo, da vidimo iz vozila
Avtomobilska stekla nekdaj niso bila tako trdna in dovršena kot so dandanes. Že davno se je recimo Ford srečeval s težavami in tudi tožbami, ko se je pri legendarnem modelu T zlomilo steklo in poškodovalo potnike. Današnja stekla imajo veliko vlogo tudi pri varnosti, na vetrobranskem so vgrajeni senzorji in kamere, tako da je zelo pomembno, da je steklo brezhibno in tudi natančno nameščeno. Medtem ko se prednje steklo ne razleti na koščke, pa je drugače pri stanskih steklih. Ta se zdrobijo, kar je pomembno takrat, ko se je treba rešiti iz avtomobila.
Klasično trojko so že pred časom prenovili ali pa, recimo, le izpopolnili – ker pri Mazdi vedo, da njihovi privrženci še ne pričakujejo revolucionarnih sprememb, saj te preprosto niso potrebne. Notranjost je urejena, prostora za potnike je v skoraj štiri metre in pol dolgem vozilu dovolj. Nekaj je novih dodatkov, predvsem za več udobja; morda bi lahko posebej omenili sistem, ki aktivno nadzoruje dogajanje pod kolesi in morebiten zdrs pogonskih koles.
Po svoje je zanimivost dvolitrski 88-kilovatni bencinski pogonski agregat – zanimivost zato, ker dvolitrski bencinarji niso prav pogosto vgrajeni v avtomobile tega razreda. Motor se izkaže za ne pretirano poskočnega, vendar s povprečno porabo približno šestih litrov in pol za prav zmernega porabnika. Skratka, avtomobil, ki mu še niso vgradili čisto vseh najmodernejših tehnologij, je pa kakovostno izdelan in stavi na zanesljivost in vse prej kot visoko postavljeno ceno.
Če trojki spredaj pridamo oznako CX, pravzaprav dobimo precej drugačno vozilo. Na podlagi manjše dvojke zasnovani CX-3 je kar 20 cm krajši od trojke, je pa zato predvsem višji – kot se za križanca pač spodobi. Udobja je dovolj predvsem za spredaj sedeča, prtljažnega prostora je za ne ravno rekordnih 350 litrov, s podiranjem zadnje klopi pa ga je seveda mogoče povečati.
Agresivni sprednji del avtomobila namiguje na bolj športni značaj, ki ga nadgradi dvolitrski bencinski motor; v tem primeru je zmogel 110 kilovatov. Tudi tu povprečna poraba goriva znaša manj kot sedem litrov – na osem se povzpne, če smo bolj dinamični, če motor priganjamo v višje vrtljaje; takrat postane tudi glasnejši. Avtomobil ima za stabilnejšo lego tudi podvozje malce bolj čvrsto naravnano, štirikolesni pogon AWD, ki ga pri številnih konkurentih ni, pa skrbi, da je vožnja tudi v slabših razmerah zanesljivejša. Pri prejšnji trojki je z boljšo opremo cena 20 tisočakov, pri CX-3 je treba še kakšnega primakniti …
Mnogim se zdi, da so tako imenovane celoletne pnevmatike primerne za vožnjo v vseh letnih časih, a je tudi zadnji test AMZS pokazal, da so kompromisna rešitev in da se ne morejo kosati z letnimi poleti in zimskimi pozimi. To je pokazala primerjava v vseh ocenjevalnih merilih z letno oziroma zimsko pnevmatiko – po končni oceni nobena od devetih testiranih ni dobila ocene dobro, kaj šele zelo priporočljivo, le štiri so dobile oceno zadovoljivo ozirom priporočljivo.
In še podatek za tiste, ki se tudi poleti vozite z zimskimi pnevmatikami. Pri zaviranju na suhi cesti pri začetni hitrosti 100 km/h se avto z letnimi pnevmatikami zaustavi, ko avto z zimskimi vozi še s hitrostjo 34 km/h. Na mokri cesti pri začetni hitrosti 80 km/h se avto z letnimi pnevmatikami že zaustavi, z mokrimi pa ima še hitrost 31 km/h.
Anonimizirani podatki več kot 100 tisoč uporabnikov mobilne aplikacije DRAJV, ki spremlja in ocenjuje način vožnje ter nagrajuje varne voznike, so na novo zaživeli na DRAJV zemljevidu, ki je javno dostopen vsem uporabnikom. Na enem mestu so tako zbrani podatki o najbolj nevarnih odsekih oziroma najpogostejših izzivih v prometu.
Edini avtomobil, po katerem smo poimenovali kar razred, kateremu pripada, je volkswagnov golf. Letos praznuje abrahama, v osmih generacijah so jih izdelali in prodali več kot 37 milijonov.
V prihodnjih minutah pa k najmlajšim udeležencem v prometu, ki so kot sopotniki v prometu povsem odvisni od nas. Nekateri se še vedno premalo zavedajo, kako zelo pomembno je, da imamo dober otroški varnostni sedež, pa seveda tudi, da je ustrezno nameščen.
Začela se je gradnja novega potniškega centra v Ljubljani, ki seveda prinaša kar nekaj motenj v prometu. Gradnja bo po napovedih trajala dve leti in v tem času se bomo morali prilagajati občasnim zaporam in oviram na gradbišču. Če bi tak ali podoben projekt izpeljali pred recimo vsaj 30 leti, bi bilo danes marsikaj drugače. Ampak kar zadeva mobilnosti, smo zadaj še kje.
V preteklem letu smo zelo veliko govorili o električni mobilnosti. Na tem področju so zelo močni kitajski proizvajalci, ki so tudi odgovorni, da so proizvajalci električnih vozil le začeli počasi popuščati s cenami, ki pa so še vedno zelo visoke. Kakšne so smernice in kaj lahko pričakujemo letos in v prihodnjih letih? O vsem tem Janez Martinčič in Andrej Brglez.
V minutah za mobilnost se bomo tokrat ozrli nazaj na leto, ki se izteka. Andrej Brglez nas spomni, da so uničujoče poplave pri nas vplivale tudi na mobilnost, da je bilo veliko avtomobilov poplavljenih, pa da so cene avtomobilov še naprej rasle in da je rasla tudi prodaja električnih avtomobilov. Ta je v Evropi letos prvič presegla prodajo dizelskih avtomobilov. Sicer pa sprehod po svetu pokaže, da so avtomobilske zgodbe po različnih koncih sveta zelo različne.
Ker so električna vozila z nami že kar nekaj let, je na trgu tudi vedno več rabljenih. Kupci pa se za nakup takih težko odločajo, saj je neznank še preveč, predvsem pa ne zaupajo kakovosti baterij, ki so del avtomobila, okoli katerega se pravzaprav vse vrti.
Vemo, da prodaja avtomobilov še vedno v veliki meri temelji na obisku avtomobilskega salona, ampak nakupni proces se tudi v tej panogi pri večini kupcev začne na spletu. Vendar pa se nakupne poti spreminjajo, tudi pri nas. Spomnimo, kako je prodaja tekstila in obutve prek interneta postala izjemen posel, počasi podobne nakupne navade prodirajo tudi na področje prodaje avtomobilov, tudi rabljenih. Kako hitro gre slovenski kupec na nova polja spletnega nakupovanja? Sogovornik: - Marin Vladović, izvršni direktor in partner platforme AutoBrief
Avtomobilska industrija iz leta v leto beleži izjemen napredek pri razvoju praktično vseh avtomobilskih sklopov. Eden pomembnejših in še kako dobrodošlih za voznika je napredek pri razvoju avtomobilskih svetil, predvsem žarometov. Zadnje čase je popularna t. i. LED matrična tehnologija, ki je s pomočjo več tisoč LED diod v žarometu sposobna usmerjati množico svetlobnih snopov, ki so neodvisni drug od drugega in tako lahko dinamično osvetljujejo različne segmente ceste. Sogovornik: - vodja razvoja žarometov v Hella Saturnus Janez Nučič
Pred dnevi je bila organizirana akcija Slovenija piha nula nula, ki naj bi voznike spodbudila, da ne bi pijani sedali za volan, a se je znova izkazalo, da vsi ne napihajo nula nula. Kje smo na zemljevidu pitja alkohola, zakaj ga ni dobro piti in kako je nevaren za volanom? O tem se bo Janez Martinčič tokrat pogovarjal z doktorico psiholoških znanosti Majo Roškar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
V zadnjem času se sem ter tja pojavi kakšna novica, da zanimanje za nakup električnih avtomobilov pada. Zato se tudi proizvajalci odločajo o znižanju proizvodnje električnih avtomobilov.
Raziskave so pokazale, da pod vplivom alkohola težje zaznamo rdečo barvo, to pa je v prometu lahko zelo nerodno ali celo usodno. Evropska uredba določa, da morajo biti že od junija 2022 vsi novi tipi vozil, od julija 2024 pa vsa nova vozila na evropskem trgu opremljena z modernimi varnostnimi sistemi, med katere sodi tudi tehnična predpriprava za namestitev blokirne naprave (tako imenovane alkoholne ključavnice) za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola. Ali bi bilo smiselno uzakoniti "nič celih nič"? Kakšen je odnos mladih do alkohola, ki so nam starejšim v zadnjem času lahko za vzor, kar zadeva šofiranje pod vplivom alkohola?
Tudi letos so evropski avtomobilski klubi skupaj s potrošniškimi organizacijami vzeli pod drobnogled zimske pnevmatike dveh različnih dimenzij – ene primerne za kompaktne križance in druge za avtomobile nižjega srednjega razreda. Ugotovili so, da so razlike med pnevmatikami med različnimi proizvajalci lahko kar velike, in tudi, da visoka cena ni vedno zagotovilo za najvišjo kakovost.
Pred dnevi je AMZS spet gostila mednarodno tekmovanje in usposabljala mehanike, ki delujejo v cestnih patruljah. Srečanje poteka pod pokroviteljstvom mednarodne avtomobilistične zveze FIA Regija 1, ki združuje avtomobilske klube iz Evrope, Afrike in Bližnjega vzhoda ter ARC Europe – mednarodne mreže za pomoč na cesti, ki danes zagotavlja pomoč na cesti v kar 43 evropskih državah. Sodelovale so ekipe iz 17 avtomobilskih klubov, v naši sta bila Janez Kajzar iz postojnskega centra AMZS in Jakob Turnšek iz Celjskega servisa.
Zastoji na vpadnicah v Ljubljano in na ljubljanskem obroču so vsakodnevna stalnica. Hitrih rešitev stroka nima, zato bo DARS prihodnje leto s pomočjo umetne inteligence poskušal povečati pretočnost skozi ljubljanski obroč. S postavitvijo več kot 50 portalov, ki jih bodo integrirali v nadzorne centre za vodenje in nadzor prometa, bodo obveščali voznike o priporočeni hitrosti in na ta način poskušali povečati pretočnost.
Ocene kažejo, da prometne nesreče države stanejo od enega ali celo do treh odstotkov njihovega bruto nacionalnega proizvoda na leto. Evropa se je odločila ukrepati. Tako države članice EU od 1. oktobra 2017 uvedejo centre za obveščanje o javni varnosti eCall, ki so opremljeni za obravnavo klicev eCall. Od 31. marca 2018 pa je moral biti vsak nov tip avtomobila, prodanega v Evropi, opremljen s sistemom 112 eCall. Tako avtomobil lahko samodejno pokliče vseevropsko številko 112 v primeru resne prometne nesreče in operaterjem v sili posreduje informacije o incidentu, vključno s koordinatami GPS, časom incidenta in identifikacijsko številko vozila. Andrej Brglez o tem, kako sistem deluje in kaj se obeta v prihodnosti.
Čeprav se zadnje čase, kar zadeva teme s področja mobilnosti, ukvarjamo predvsem s tem, kako bi vse dali na elektriko in pokopali vse drugo, pa v ozadju še vedno tečejo raziskave in napredujejo projekti, ki naj bi nas zapeljali v naslednje stopnje avtonomne vožnje. O vmesnikih v vozilih, zakaj jim tako rečemo, kakšna je njihova vloga in kakšna bo v prihodnosti, s prof. dr. Jako Sodnikom s fakultete za elektrotehniko v Ljubljani. Zapeljemo še Fiat 500x in 500x "zgoraj brez" in prenovljenega Škodinega karoqa.
Mestna središča se zapirajo za avtomobile, načini mobilnosti se tako spreminjajo. Vedno več je prevoznih sredstev, hitrosti so vedno višje, vedno bolj pereči so izzivi uporabe mikromobilnosti, predvsem e-skirojev. Kako se v tujini lotevajo reševanja problemov (starostne in hitrostne) omejitve? Kako »preživeti« čas, ki je potreben, da se uveljavi zakonodaja? Pogovor z Ano Cergolj Kebler, vodjo projektov varne vožnje pri Zavarovalnici Triglav. Zapeljemo se tudi s prostornim Fiatom, udobnim Citroenom in uporabnim Volkswagnom – tokrat bo šlo brez elektrike.
Zadnja desetletja smo bili vajeni, da so novinarji (pa tudi obiskovalci) vsako leto obiskovali ene in iste avtomobilske salone in tam videli, kaj se nam na avtomobilskem področju v bližnji prihodnosti obeta novega. Zdaj tega tako rekoč ni več. To je bilo videti in čutiti na Münchenskem salonu, kjer je lahko predvsem strokovna javnost na enem kraju doživljala promocijo novih avtomobilskih rešitev, tehnologij, komponent, na drugem kraju v središču Münchna pa so zgradili velike odprte razstavne prostore, kjer so potekali razni dogodki in testne vožnje. Med obema središčema pa naj bi potekala testna proga za vozila sodobnih novih čistih tehnologij. Torej čisto drugačen koncept, ki ga je zaznal tudi Andrej Brglez.
Naš tokratni sogovornik je Peter Kavčič, urednik portala Doberavto.si. Portal deluje pod okriljem AMZS in posreduje širok nabor podatkov o rabljenih avtomobilih, ki iščejo kupce pri različnih ponudnikih. Zadnjih nekaj let je trg novih in posledično tudi rabljenih vozil zelo nihal, primanjkovalo je enih in drugih, zdaj pa se stvari počasi umirjajo in lahko rečemo, da tudi nekako postavljajo na svoje mesto.
Neveljaven email naslov