Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ko se nehajo tiste poletne počitniške gneče na cestah, se začno one druge, vsakdanje, recimo bolj mestne. Ker je megamest vedno več in jih še bo vedno več, je jasno, da se bo moralo nekaj zgoditi, sicer se bomo zadušili vsak v svoji pločevini. Nekateri so že začeli drugače razmišljati o avtomobilih, o mobilnosti na sploh. V preteklosti je razvoj narekoval razmišljanje, da mora imeti vsak svoj avtomobil, da se lahko kadarkoli zapelje kamorkoli. Otroci že dandanes začudeno gledajo recimo vinilke ali kasete, čez 20, 30, 50 let si bodo zanamci hodili ogledovat v muzeje naše avtomobile in bodo težko razumeli, da smo nekdaj imeli vsak svojega.
V preteklosti je razvoj narekoval razmišljanje, da mora imeti vsak svoj avtomobil, da se lahko kadar koli zapelje kamor koli
Ko se nehajo tiste poletne počitniške gneče na cestah, se začnejo tiste druge, vsakdanje, recimo bolj mestne. Ker je megamest vse več in jih še bo vse več, je jasno, da se bo moralo nekaj zgoditi, sicer se bomo zadušili vsak v svoji pločevini. Nekateri so že začeli drugače razmišljati o avtomobilih, o mobilnosti nasploh. V preteklosti je razvoj narekoval razmišljanje, da mora imeti vsak svoj avtomobil, da se lahko kadar koli zapelje kamor koli. Otroci že danes začudeno gledajo recimo vinilke ali kasete, čez 20, 30, 50 let si bodo zanamci hodili ogledovat v muzeje naše avtomobile in bodo težko razumeli, da smo nekdaj imeli vsak svojega.
Zdaj pa nekaj misli iz naše “zunanjepolitične redakcije”. Kot veste, se zadnje tedne v Romuniji vrstijo množični protesti proti vladni korupciji. Zato smo kolikor je mogoče nekoruptivno sedli v prvo dacio, ki smo jo zagledali.
Zgodba ima sicer brado. Dusterja smo vozili že pred nekaj tedni. In takrat smo za tega dostopnega, sodobnega in posrečeno oblikovanega Romuna izrekli besedico ali dve hvale, pa tudi o čem podvomili, in to je bilo to. Kajti Dacia nam je predstavila dvokolesno gnan model, ki pa, vsaj po našem mnenju, ostane nekje na pol poti. Pa ne le v prenesenem pomenu. Zato so se, demonstracije gor ali dol, dobri ljudje pri Dacii potrudili in nas za nekaj dni posadili v štirikolesno gnano vozilo, z najmočnejšim agregatom in vso mogočo opremo. Tokrat pa je aklamacija precej drugačna od zadržane izpred tednov. Dolga in vztrajna, kot v časih samega Nicolaeja.
Za kaj gre? Štirikolesno gnani duster končno sreča svoje bistvo. In sprega – Renaulta, Dacie in Nissana – tudi začne delovati, kot je bilo zamišljeno.
Avto ni alpinist. Za kaj takega bi potreboval reduciran prenos ali vsaj zaporo diferenciala; a s kratko prvo prestavo ter z odličnim Nissanovim štirikolesnim pogonom si upa več, kot zmore večina njegovih voznikov in lastnikov. Ob dejstvu, da lahko štirikolesni pogon izključimo in duster pelje gnan le na sprednji kolesni par, dobimo precej soliden potovalni avto, ki s preizkušenim 81-kilovatnim dizlom potrebuje na avtocestnih križarjenjih komaj kaj goriva. Še enega izmed velikih avtomobilskih mitov zavrača sodobna Dacia. Namreč da so asistenčni sistemi, predvsem pa informacijski vmesnik nekaj neskončno dragega. Hočemo povedati, da s sodobno tehnologijo skoraj povsem naphan avto še vedno ne preseže 20 evrskih tisočakov.
In kot že prvič; edina resna slabost so sedeži. Tisti, ki imajo v zadnjici spominsko peno, sicer trdijo, da so dosti boljši, kot so bili v prvo, a po nekaj sedečih urah bi si voznik zaželel kaj čvrstejšega. Da o opori med zahtevnejšimi terenskimi preizkusi sploh ne govorimo …
Na ljubljanski Metelkovi so oni dan predstavili nov avto. Nenavadno samo na prvi pogled. Metelkova kot trdnjava urbane kulture je vsaj v Sloveniji edina logična lokacija za predstavitev druge generacije toyote aigo.
Prvo generacijo aiga so predstavili leta 2005 pač v skladu s tedaj galopirajočim trgom mestnih avtomobilčkov. Nastala je skupaj z znamkama francoskega PSA-ja in trojica je v naslednjih letih kar dodobra osvežila najmanjši avtomobilski razred. Aigo se je spet rodil v drugo polovico leta 2014 in čeprav so pri Toyoti prisegali na mlade in njihovo spletno življenje, se je vozilo priljubilo tudi med drugimi skupinami, recimo med starejšimi pari.
Te dni se je Aigo vrnil temeljito prenovljen, izboljšan na vseh področjih, bi rekli. Pri tozadevnih avtomobilih pa velja ena sama zapoved, ki se glasi: “personalizacija!” Več kot tri tisoč mogočih izpeljank najrazličnejših kombinacij je mogoče sestaviti in večja verjetnost je, da boste srečali svojega dvojnika kot voznika z identičnim avtomobilom, kot je vaš. Za občutljive ege našega časa več kot dobrodošla informacija.
868 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Ko se nehajo tiste poletne počitniške gneče na cestah, se začno one druge, vsakdanje, recimo bolj mestne. Ker je megamest vedno več in jih še bo vedno več, je jasno, da se bo moralo nekaj zgoditi, sicer se bomo zadušili vsak v svoji pločevini. Nekateri so že začeli drugače razmišljati o avtomobilih, o mobilnosti na sploh. V preteklosti je razvoj narekoval razmišljanje, da mora imeti vsak svoj avtomobil, da se lahko kadarkoli zapelje kamorkoli. Otroci že dandanes začudeno gledajo recimo vinilke ali kasete, čez 20, 30, 50 let si bodo zanamci hodili ogledovat v muzeje naše avtomobile in bodo težko razumeli, da smo nekdaj imeli vsak svojega.
V preteklosti je razvoj narekoval razmišljanje, da mora imeti vsak svoj avtomobil, da se lahko kadar koli zapelje kamor koli
Ko se nehajo tiste poletne počitniške gneče na cestah, se začnejo tiste druge, vsakdanje, recimo bolj mestne. Ker je megamest vse več in jih še bo vse več, je jasno, da se bo moralo nekaj zgoditi, sicer se bomo zadušili vsak v svoji pločevini. Nekateri so že začeli drugače razmišljati o avtomobilih, o mobilnosti nasploh. V preteklosti je razvoj narekoval razmišljanje, da mora imeti vsak svoj avtomobil, da se lahko kadar koli zapelje kamor koli. Otroci že danes začudeno gledajo recimo vinilke ali kasete, čez 20, 30, 50 let si bodo zanamci hodili ogledovat v muzeje naše avtomobile in bodo težko razumeli, da smo nekdaj imeli vsak svojega.
Zdaj pa nekaj misli iz naše “zunanjepolitične redakcije”. Kot veste, se zadnje tedne v Romuniji vrstijo množični protesti proti vladni korupciji. Zato smo kolikor je mogoče nekoruptivno sedli v prvo dacio, ki smo jo zagledali.
Zgodba ima sicer brado. Dusterja smo vozili že pred nekaj tedni. In takrat smo za tega dostopnega, sodobnega in posrečeno oblikovanega Romuna izrekli besedico ali dve hvale, pa tudi o čem podvomili, in to je bilo to. Kajti Dacia nam je predstavila dvokolesno gnan model, ki pa, vsaj po našem mnenju, ostane nekje na pol poti. Pa ne le v prenesenem pomenu. Zato so se, demonstracije gor ali dol, dobri ljudje pri Dacii potrudili in nas za nekaj dni posadili v štirikolesno gnano vozilo, z najmočnejšim agregatom in vso mogočo opremo. Tokrat pa je aklamacija precej drugačna od zadržane izpred tednov. Dolga in vztrajna, kot v časih samega Nicolaeja.
Za kaj gre? Štirikolesno gnani duster končno sreča svoje bistvo. In sprega – Renaulta, Dacie in Nissana – tudi začne delovati, kot je bilo zamišljeno.
Avto ni alpinist. Za kaj takega bi potreboval reduciran prenos ali vsaj zaporo diferenciala; a s kratko prvo prestavo ter z odličnim Nissanovim štirikolesnim pogonom si upa več, kot zmore večina njegovih voznikov in lastnikov. Ob dejstvu, da lahko štirikolesni pogon izključimo in duster pelje gnan le na sprednji kolesni par, dobimo precej soliden potovalni avto, ki s preizkušenim 81-kilovatnim dizlom potrebuje na avtocestnih križarjenjih komaj kaj goriva. Še enega izmed velikih avtomobilskih mitov zavrača sodobna Dacia. Namreč da so asistenčni sistemi, predvsem pa informacijski vmesnik nekaj neskončno dragega. Hočemo povedati, da s sodobno tehnologijo skoraj povsem naphan avto še vedno ne preseže 20 evrskih tisočakov.
In kot že prvič; edina resna slabost so sedeži. Tisti, ki imajo v zadnjici spominsko peno, sicer trdijo, da so dosti boljši, kot so bili v prvo, a po nekaj sedečih urah bi si voznik zaželel kaj čvrstejšega. Da o opori med zahtevnejšimi terenskimi preizkusi sploh ne govorimo …
Na ljubljanski Metelkovi so oni dan predstavili nov avto. Nenavadno samo na prvi pogled. Metelkova kot trdnjava urbane kulture je vsaj v Sloveniji edina logična lokacija za predstavitev druge generacije toyote aigo.
Prvo generacijo aiga so predstavili leta 2005 pač v skladu s tedaj galopirajočim trgom mestnih avtomobilčkov. Nastala je skupaj z znamkama francoskega PSA-ja in trojica je v naslednjih letih kar dodobra osvežila najmanjši avtomobilski razred. Aigo se je spet rodil v drugo polovico leta 2014 in čeprav so pri Toyoti prisegali na mlade in njihovo spletno življenje, se je vozilo priljubilo tudi med drugimi skupinami, recimo med starejšimi pari.
Te dni se je Aigo vrnil temeljito prenovljen, izboljšan na vseh področjih, bi rekli. Pri tozadevnih avtomobilih pa velja ena sama zapoved, ki se glasi: “personalizacija!” Več kot tri tisoč mogočih izpeljank najrazličnejših kombinacij je mogoče sestaviti in večja verjetnost je, da boste srečali svojega dvojnika kot voznika z identičnim avtomobilom, kot je vaš. Za občutljive ege našega časa več kot dobrodošla informacija.
Tokrat bomo "servirali" nekaj poudarkov iz zadnjega testa zimskih pnevmatik, pri katerem je sodelovala tudi naša AMZS. Čeprav so pnevmatike vedno kvalitetnejše, pa se na trgu še vedno pojavljajo tudi take, ki ne zadostijo varnostnim normativom. Med 28 testiranimi so bile štiri take, ki jih AMZS ne priporoča za uporabo. Razlika je vidna na mokri podlagi, kjer se dobra pnevmatika že zaustavi, nekvalitetna pa se na isti točki še vedno pelje s hitrostjo skoraj 30 km/h. Zapeljali bomo dva Forda iz skupine dostavnikov: transit je pravi dostavnik, tourneo custom pa lahko pelje osem potnikov in tudi precej prtljage.
Kar zadeva avtomobilsko industrijo, ta z velikimi koraki v zadnjih letih lovi električno prihodnost. Je pa res, da se je prodaja električnih vozil v zadnjih mesecih malce ustavila. Verjamemo pa, da imajo predvsem Kitajci na tem področju še kakšnega aduta v rokavu in bodo v električno prihodnost še odločno pospeševali. Za Kitajsko se zdi, da nas bo osvojila z avtomobili, ki so vedno bolj konkurenčni.
Svetovna avtomobilistična organizacija FIA je v teh dneh zaznamovala 120 let od nastanka. Danes združuje 243 članic iz 147 držav, ki skušajo v njenem okviru poenotiti različne nacionalne avtomobilske organizacije in spodbujati tako avtomobilske športe kot tudi mobilnost kot tako. FIA deluje na dveh ločenih, a enakopravnih stebrih. Eden je Svetovni svet za avtomotošport, drugi pa Svetovni svet za mobilnost.
Tudi pri nas ni malo tistih, ki se dobro počutijo predvsem v velikih, visokih in zmogljivih avtomobilih, čeprav jih na evropskih tleh še zdaleč ni toliko kot recimo v Združenih državah. Ne glede na to, ali je želja po takšnih avtomobilih odraz realnih potreb ali dobro usmerjenega marketinškega ustvarjanja želja po njih, imajo tovrstni avtomobili nekaj posebnosti, žal tudi smrtno nevarnih. Poskusi so namreč pokazali, da voznik s svojega mesta ne more videti otrok, ki so pred sprednjo masko – v enem od poskusov so jih pred avto posedli kar sedemnajst, ne da bi bili v voznikovem vidnem polju. Tudi višina in mesto, na katero je v avtomobilu nameščen motor, močno povečata verjetnost za hude poškodbe pešcev, slabša preglednost izza volana pa povečuje število poškodovanih kolesarjev in motoristov.
Evropske volitve so blizu, zato ob tem morda pogosteje razmišljamo, kako blizu nam je pravzaprav dogajanje v organih, ki vodijo Evropo. S čim se ukvarjajo, kakšen vpliv imajo naši predstavniki, poslanci, kakšen glas imajo? Andrej Brglez, ki je tudi član Sveta FIA za mobilnost in turizem, enega od najpomembnejših teles mednarodne avtomobilistične zveze FIA, pravi, da so v Evropi, kar zadeva mobilnost, nujno potrebne spremembe. Vprašanj je po njegovih besedah ogromno, odgovorov pa malo.
Taktni vozni red je že dolgo poznan v številnih evropskih državah, pomeni pa redne odhode vlakov in avtobusov v določenih intervalih.
Kako hitro se lahko ustavi voznik e-skiroja, če mu nekaj nenadoma prekriža pot. Pri Zavarovalnici Triglav se zdaj lahko pohvalijo z novo pridobitvijo, in sicer s simulatorjem vožnje z električnim skirojem, ki voznikom lahko pokaže, kako hitro se je mogoče ustaviti, kakšna je zavorna pot. Prve izkušnje so zanimive in zgovorne, namreč ni jih malo, ki se uštejejo in začnejo prepozno zavirati in pač trčijo v oviro, ki je lahko marsikaj ali marsikdo. O novi pridobitvi in izkušnjah na simulatorju bomo govorili z vodjo projektov za varno mobilnost pri omenjeni zavarovalnici Ano Cergolj Kebler in strokovnim sodelavcem oddaje Andrejem Brglezom.
O kitajskem avtomobilskem trgu in prodoru kitajskih avtomobilov tudi k nam se zadnje čase veliko govori. Lani je na naše ceste zapeljalo okrog 1100 avtomobilov s Kitajske, letos jih bo gotovo več. Kako je poslovati s Kitajci, kako oni gledajo na naš trg in kako poskušajo s svojimi izdelki prodreti v svet?
Pri nas so avtomobilski saloni praktično preživeti, povsem drugače pa je na Kitajskem. Tam je avtomobilski val neverjetno velik, praktično čez noč je nastalo preko sto avtomobilskih znamk, proizvodne številke gredo v milijone. Da so avtomobili na pohodu, dokazuje tudi nedavni avtomobilski salon v Pekingu, ki si ga je v desetih dneh ogledalo skoraj 900 tisoč obiskovalcev, videli pa so kar 117 svetovnih premier in 278 električnih in plug-in hibridnih vozil.
Čeprav je zavorni sistem ABS tudi na motorjih prisoten že več desetletij, je med motoristi pogosto še vedno aktualna debata o tem, ali se lahko kdo hitreje ustavi z zavornim sistemom ABS ali ne.
Število električnih vozil na cesti je iz dneva v dan večje. Kako je in bo s servisi, strokovnimi kadri, kako z recikliranjem baterij? Pa ne gre samo za baterije, zraven so še elektromotorji in kup elektronike, za katero so potrebna nova znanja in nova opremljenost servisnih delavnic. Da je to nujno in da se je električni prihodnosti treba prilagoditi zdaj, poudarja Andrej Brglez. Pred dnevi so odprli središče za baterije osebnih in gospodarskih vozil. Kako deluje in kako je opremljeno, o tem generalni direktor skupine Emil Frey za Slovenijo Jožko Tomšič.
Slovenska avtomobilska industrija predstavlja v celoti 10 odstotkov slovenskega bruto domačega proizvoda, podjetja v tej dejavnosti prispevajo k petini slovenskega izvoza, zato je nujno, da se prestrukturirajo v skladu z digitalnim in zelenim prehodom. Zato so bo vlada prizadevala do leta 2027 zagotoviti 200 milijonov evrov. Da gre za edinstveno povezovanje med državo, znanostjo in gospodarstvom.
Lahko bi rekli, da razvoj v gumarski industriji sicer napreduje, a so na drugi strani spremembe počasne, rast majhna in prodaja težka, ker je ponudbe veliko. Zdaj pa kaže, da se le začenjajo bolj konkretne spremembe, ki jih določajo električni avtomobili. Kakšni so rezultati raziskav na tem področju in kaj se obeta?
Lahko bi rekli, da razvoj v gumarski industriji sicer napreduje, a so na drugi strani spremembe počasne, rast majhna in prodaja težka, ker je ponudbe veliko. Zdaj pa kaže, da se le začenjajo bolj konkretne spremembe, ki jih določajo električni avtomobili. Kakšni so rezultati raziskav na tem področju in kaj se obeta, je Janez Martinčič preveril pri poznavalcu avtomobilov in mobilnosti Andreju Brglezu.
Z Andrejem Brglezom o tem, da so oglasi za avtomobile dandanes zelo pestri, včasih tudi že čez mejo dobrega okusa. V zadnjem času so posamezne reklame za avtomobile bolj ozko usmerjene, namenjene točno določenim skupinam uporabnikov. Na ta način skušajo proizvajalci oziroma prodajalci ta ali oni avtomobil približati točno določeni osebi in jo prepričati, da je namenjen prav njej. Ni dvoma, da na mnoge potencialne kupce tovrstna reklama bolj ali manj deluje.
Letos bo, kar zadeva obisk Planice, že drugo leto zapored obiskovalcem v pomoč car-sharing platforma "Shareplanica". Na ta način poskušajo zmanjšati število avtomobilov na parkiriščih ob prizorišču. Letos pa so akcijo še nadgradili, na platformi se namreč lahko povezujejo osebe z invalidnostjo, ki bi želele priti v Planico in tisti, ki so jih pripravljeni tja peljati. Pokrovitelj akcije je Mastercard, med ambasadorji akcije pa je tudi nekaj znanih imen, med njimi Jurij Tepeš in Cene Prevc.
Ob svetovnem dnevu varčevanja z energijo in trajnostnega odnosa do okolja sta Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo in Agencija za varnost prometa ustvarila novo video-kampanjo 'Vsi smo na isti poti'. V njej poudarjajo pomen medsebojnega spoštovanja in ozaveščenosti vseh udeležencev v prometu. V glavni vlogi nastopa kolesar, ki med vožnjo opazuje, kako se do njega obnašajo drugi udeleženci v prometu, seveda pa se mora tudi sam obnašati strpno in prijazno do drugih. Sogovornika Janeza Martinčiča bosta nacionalni koordinator za kolesarjenje Gregor Steklačič in igralka Gorka Berden, ki nastopa v spotih.
Po slovenskem avtu leta 2024 smo zdaj dobili tudi evropski avto leta. To je električni renault scenic e-tech. Med glasovalci je že nekaj let slovenski novinar Sebastjan Plevnjak.
Avtomobili postajajo vse večji, pa tudi težji, predvsem so na teži pridobili električni avtomobili. Ta rast avtomobilov ima seveda svoje vzroke in prednosti, imajo pa vse te povečave tudi nekatere negativne posledice. Zato se tudi Andrej Brglez upravičeno sprašuje, če smo ubrali pravo pot, saj predvsem okolju na ta način zagotovo ne delamo usluge.
Kako zanesljivi so avtomobili, ki jih vozimo? Izpostavljamo rezultate mednarodne raziskave o zadovoljstvu z avtomobili. Lani spomladi in poleti je potekala v več evropskih državah, tudi v Sloveniji, skupno pa je v njej sodelovalo več kot 30.000 potrošnikov za približno toliko avtomobilov.
Neveljaven email naslov