Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Promet je timsko delo

17.10.2018

Le s sodelovanjem z ostalimi udeleženci v prometu skrbimo za varnost in pretočnost. Intervencijska pot za reševalna vozila in varnostna razdalja sta le dva izmed ukrepov, ki naj bi se jih vozniki držali. Predstavljamo tudi novi vozili na slovenskem trgu - Hilux in Audi Q8.

Le s sodelovanjem z drugimi udeleženci v prometu bomo skrajšali preživeti čas v zastojih

V Sloveniji je bilo konec lanskega leta več kot 437 tisoč medobčinskih delovnih migrantov, kar je več kot polovica delovno aktivnega prebivalstva. Jutranje in popoldanske gneče nas stanejo kar nekaj časa, denarja, seveda gredo tudi živci. Val 202 in Avtomobilnost ob pomoči  DARS-a pripravljata časovno-migracijski eksperiment. Na dveh določenih odsekih avtocest v določenem časovnem obdobju merimo pretočnost. Prihodnji teden vas bomo pozvali k drugačnemu načinu vožnje in ugotavljali, ali boste na isti poti res prišli hitreje do cilja. Gre za velik izziv. Če nam uspe dokazati, da smo s spremenjenim načinom vožnje skrajšali potovalni čas, bomo vedeli, da je to zato, ker smo oziroma ste vozili s primerno varnostno razdaljo in čim bolj enakomerno hitrostjo – brez naglih in močnih pojemkov ali pospeškov. Prihodnji teden boste torej lahko sodelovali na dveh odsekih najbolj obremenjenih avtocest – se pravi Štajerke in Dolenjke.

Ker se zdi, da se je razred poltovornjakov rodil pri nas šele včeraj, je novica o Abrahamu enega izmed njih za avtomobilsko javnost na tej strani Alp šokantna. Je pa res, da praznuje vozilo, ki se lahko na drugo stran Alp spravi tudi ob zaprtem karavanškem predoru. Tam, kjer poltovornjake častijo po božje, v Združenih državah torej, imajo natančno dorečeno terminologijo. Hilux spada med poltovornjake srednjega razreda, ki so nekoliko manjši in cenejši od “tovornjakov polne velikosti”, kot bi jim lahko rekli. In na oni strani Atlantika ima v tej kategoriji Toyota tacumo, za ves ostali Svet pa so pred petdesetimi leti zgradili hiluxa.
Avto je delovni stroj. Ob rojstvu si niso predstavljali, da bi se z njim, razen voznika, vozila še druga živa bitja. Le mešalci za beton, izolacija, orodje, manjši stroji in podobno. Žal je treba ugotoviti, da so hiluxa kmalu našli tudi vse mogoče milice in borci za svobodo ter je strojnica na kesonu postala precej običajen kader osrednjih dnevnikov. Da je posebna oprema ob petdesetletnici hiluxa imenovana Invincible, kar stoji za “nepremagljiv”, tudi ne pomaga veliko k demilitarizaciji avtomobila.

Sicer pa je vozilo imenitno. Mogočno, z več kot petimi metri in kar nekoliko snobovsko z vsemi dobrotami, ki so jih privijačili v slavnostno serijo vozil. Samodejni menjalnik bi zahtevnejši voznik zlahka pogrešal, a štirikolesni pogon, zapora diferencialov, nadzorovan spust vozila in predvsem mogočne terenske pnevmatike pošiljajo hiluxa zunaj urejenih cestišč, ali še raje v gradbene jame. Nekaj pripomb je na agregat, ki vso to kovino poganja. 110 kilovatov se sliši dovolj, a v ne ravno harmoničnem odnosu z menjalnikom se dogajajo vozniku ne vedno všečne izbire prestavnih razmerij. Poleg tega je hilux kar žejna zverina. Tudi če boste v vožnjo prelili več nežnosti kot v poročno noč, boste nedrjem planeta vsakih sto kilometrov iztrgali vsaj deset litrov nafte. Hilux je v omejenem svetu poltovornjakov, kot ga poznamo v Sloveniji, pomemben igralec. Kljub minornosti pa se ponudba in krog prepričanih povečujeta iz leta v leto in ni hudič, da ne bo tudi slovenski delavec prepoznal praktične vrednosti teh vozil. Slovenska noblesa in slovensko gradbeništvo so jih že pred časom…

Audi je tudi v Slovenijo pripeljal model Q8. Čeprav je številka ob Q najvišja, pa avtomobil ni največji – je nekoliko krajši od modela Q7, a zato širši – gre pač za štirivratni kupe, ki ob športnosti ponuja tudi dovolj uporabnosti, elegance in seveda prestiža, ki so ga vanj prenesli predvsem iz najnovejšega modela A8. Tam smo našli tako rekoč vse, kar je do zdaj izumil Audijev tehnični oddelek in vse dobrote so zdaj lahko tudi v Q8. Čeprav je avto nekakšen kupejevski križanec, pa je treba poudariti dejstvo, da se da izjemno udobno sedeti tudi zadaj – ob tem, da je tudi prtljažnika za več kot 600 litrov. Za zdaj je pri nas na voljo Q8 s trilitrskim dizlom (z oznako 50), ki zmore 213 kilovatov. Z osemstopenjskim menjalnikom tiptronik in seveda pogonom quattro stane 83 tisočakov. Prihodnje leto pripeljejo še šibkejšega dizla in dva bencinska motorja.

Po Citroenu berlingo in Peugeotu rifter je zdaj pripeljal še tretji na enaki osnovi – Opel combo. Tudi combo life prodajajo v dveh dolžinah – 4,4 ali 4,75 metra, dokupiti se da šesti in sedmi sedež, sicer pa je na drugo sedežno klop možno pritrditi kar tri otroške sedeže. Praktična so tudi drsna vrata na obeh straneh, v prtljažniku je v osnovi skoraj za 600 litrov prostora, torej gre za prostornega in uporabnega enoprostorca, ki je nedvomno lahko prijazen družinski prevoznik. Combo life s pričakovano osnovno opremljenostjo (tudi množico varnostnih elementov), z 1,2-litrskim 81-kilovatnim bencinskim motorjem in šeststopenjskim ročnim menjalnikom stane 16 tisočakov. Na voljo so tudi trije dizli, pri najzmogljivejšem je menjalnik lahko tudi osemstopenjski samodejni.


Avtomobilsko prometne minute

866 epizod


Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.

Promet je timsko delo

17.10.2018

Le s sodelovanjem z ostalimi udeleženci v prometu skrbimo za varnost in pretočnost. Intervencijska pot za reševalna vozila in varnostna razdalja sta le dva izmed ukrepov, ki naj bi se jih vozniki držali. Predstavljamo tudi novi vozili na slovenskem trgu - Hilux in Audi Q8.

Le s sodelovanjem z drugimi udeleženci v prometu bomo skrajšali preživeti čas v zastojih

V Sloveniji je bilo konec lanskega leta več kot 437 tisoč medobčinskih delovnih migrantov, kar je več kot polovica delovno aktivnega prebivalstva. Jutranje in popoldanske gneče nas stanejo kar nekaj časa, denarja, seveda gredo tudi živci. Val 202 in Avtomobilnost ob pomoči  DARS-a pripravljata časovno-migracijski eksperiment. Na dveh določenih odsekih avtocest v določenem časovnem obdobju merimo pretočnost. Prihodnji teden vas bomo pozvali k drugačnemu načinu vožnje in ugotavljali, ali boste na isti poti res prišli hitreje do cilja. Gre za velik izziv. Če nam uspe dokazati, da smo s spremenjenim načinom vožnje skrajšali potovalni čas, bomo vedeli, da je to zato, ker smo oziroma ste vozili s primerno varnostno razdaljo in čim bolj enakomerno hitrostjo – brez naglih in močnih pojemkov ali pospeškov. Prihodnji teden boste torej lahko sodelovali na dveh odsekih najbolj obremenjenih avtocest – se pravi Štajerke in Dolenjke.

Ker se zdi, da se je razred poltovornjakov rodil pri nas šele včeraj, je novica o Abrahamu enega izmed njih za avtomobilsko javnost na tej strani Alp šokantna. Je pa res, da praznuje vozilo, ki se lahko na drugo stran Alp spravi tudi ob zaprtem karavanškem predoru. Tam, kjer poltovornjake častijo po božje, v Združenih državah torej, imajo natančno dorečeno terminologijo. Hilux spada med poltovornjake srednjega razreda, ki so nekoliko manjši in cenejši od “tovornjakov polne velikosti”, kot bi jim lahko rekli. In na oni strani Atlantika ima v tej kategoriji Toyota tacumo, za ves ostali Svet pa so pred petdesetimi leti zgradili hiluxa.
Avto je delovni stroj. Ob rojstvu si niso predstavljali, da bi se z njim, razen voznika, vozila še druga živa bitja. Le mešalci za beton, izolacija, orodje, manjši stroji in podobno. Žal je treba ugotoviti, da so hiluxa kmalu našli tudi vse mogoče milice in borci za svobodo ter je strojnica na kesonu postala precej običajen kader osrednjih dnevnikov. Da je posebna oprema ob petdesetletnici hiluxa imenovana Invincible, kar stoji za “nepremagljiv”, tudi ne pomaga veliko k demilitarizaciji avtomobila.

Sicer pa je vozilo imenitno. Mogočno, z več kot petimi metri in kar nekoliko snobovsko z vsemi dobrotami, ki so jih privijačili v slavnostno serijo vozil. Samodejni menjalnik bi zahtevnejši voznik zlahka pogrešal, a štirikolesni pogon, zapora diferencialov, nadzorovan spust vozila in predvsem mogočne terenske pnevmatike pošiljajo hiluxa zunaj urejenih cestišč, ali še raje v gradbene jame. Nekaj pripomb je na agregat, ki vso to kovino poganja. 110 kilovatov se sliši dovolj, a v ne ravno harmoničnem odnosu z menjalnikom se dogajajo vozniku ne vedno všečne izbire prestavnih razmerij. Poleg tega je hilux kar žejna zverina. Tudi če boste v vožnjo prelili več nežnosti kot v poročno noč, boste nedrjem planeta vsakih sto kilometrov iztrgali vsaj deset litrov nafte. Hilux je v omejenem svetu poltovornjakov, kot ga poznamo v Sloveniji, pomemben igralec. Kljub minornosti pa se ponudba in krog prepričanih povečujeta iz leta v leto in ni hudič, da ne bo tudi slovenski delavec prepoznal praktične vrednosti teh vozil. Slovenska noblesa in slovensko gradbeništvo so jih že pred časom…

Audi je tudi v Slovenijo pripeljal model Q8. Čeprav je številka ob Q najvišja, pa avtomobil ni največji – je nekoliko krajši od modela Q7, a zato širši – gre pač za štirivratni kupe, ki ob športnosti ponuja tudi dovolj uporabnosti, elegance in seveda prestiža, ki so ga vanj prenesli predvsem iz najnovejšega modela A8. Tam smo našli tako rekoč vse, kar je do zdaj izumil Audijev tehnični oddelek in vse dobrote so zdaj lahko tudi v Q8. Čeprav je avto nekakšen kupejevski križanec, pa je treba poudariti dejstvo, da se da izjemno udobno sedeti tudi zadaj – ob tem, da je tudi prtljažnika za več kot 600 litrov. Za zdaj je pri nas na voljo Q8 s trilitrskim dizlom (z oznako 50), ki zmore 213 kilovatov. Z osemstopenjskim menjalnikom tiptronik in seveda pogonom quattro stane 83 tisočakov. Prihodnje leto pripeljejo še šibkejšega dizla in dva bencinska motorja.

Po Citroenu berlingo in Peugeotu rifter je zdaj pripeljal še tretji na enaki osnovi – Opel combo. Tudi combo life prodajajo v dveh dolžinah – 4,4 ali 4,75 metra, dokupiti se da šesti in sedmi sedež, sicer pa je na drugo sedežno klop možno pritrditi kar tri otroške sedeže. Praktična so tudi drsna vrata na obeh straneh, v prtljažniku je v osnovi skoraj za 600 litrov prostora, torej gre za prostornega in uporabnega enoprostorca, ki je nedvomno lahko prijazen družinski prevoznik. Combo life s pričakovano osnovno opremljenostjo (tudi množico varnostnih elementov), z 1,2-litrskim 81-kilovatnim bencinskim motorjem in šeststopenjskim ročnim menjalnikom stane 16 tisočakov. Na voljo so tudi trije dizli, pri najzmogljivejšem je menjalnik lahko tudi osemstopenjski samodejni.


15.01.2022

Telefona ne damo iz rok

Sean Connery je leta 1963 v filmu o Jamesu Bondu v avtomobilu dvignil telefonsko slušalko in opravil klic. Dvorana se je ob tem na glas smejala ker je bilo to takrat tako neverjetno. Danes v avtomobilih uporabljamo telefone praktično vsi. Ves čas ponavljamo, da je uporaba telefona med vožnjo motnja. V modernih avtomobilih je povezava telefona z avtom sila enostavna, zato se sprašujemo, zakaj voznik ne more oziroma noče narediti tistih nekaj pritiskov na gumb telefona in vmesnik v avtu, da poveže telefon z vozilom. Tudi Andrej Brglez išče odgovor, zakaj mnogi še vedno držijo slušalko v rokah.


08.01.2022

Finalisti za Slovenski avto leta 2022

Poslušalci, gledalci in bralci sodelujočih medijev so z glasovanjem določili pet finalistov, ki se bodo potegovali za naslov Slovenski avto leta 2022. To so Toyota yaris cross, Škoda enyak, Opel mokka, Volkswagen ID.4 in Renault megane conquest. Zdaj bomo svoje glasove in točke dodali še novinarji in tako izbrali zmagovalca.


01.01.2022

Novoletna avtomobilska poslanica

Neki brezimen netopir je kihnil, potem je kihnilo človeštvo, za njim še globalna ekonomija – in avtomobili so izginili. Hočemo povedati, da je do avtomobila danes spet težko priti.


18.12.2021

Dojenček najlažje zaspi v dizlu

Tokrat smo se dotaknili teme,ki zadeva prenekatere starše, ki imajo dojenčke oziroma majhne otroke. Mnogi namreč uporabljajo posebno metodo uspavanja teh malčkov, namreč, vozijo jih z avtom naokrog, da zaspijo. Andrej Brglez je bil zraven pri zanimivem poizkusu takega uspavanja, nekajmesečno manekenko Oto so vozili s avtomobili z različnimi pogoni in poskušali ugotoviti, kateri jo najbolj uspava. No, akcija ni najbolje uspela, vendar pa smo prepričani, da električni pogon tu ni v prednosti in da je dizel najbolj uspavalen.


11.12.2021

Zakaj smo se odvezali

Z Agencije za varnost prometa so sporočili, da zaznavajo občuten padec pri uporabi varnostnega pasu pri smrtnih prometnih nesrečah. Uporaba varnostnega pasu je pri umrlih voznikih osebnih avtomobilov komaj nekaj več kot 50 odstotna. Kje so vzroki, ali se ve, kdo so pravzaprav tisti, ki se ne pripenjajo, razmišlja Andrej Brglez. Ugotavlja, da je čisto možno, da je to nepripenjanje (veliko več je moških kot žensk) prav lahko odraz nekakšnega nezadovoljstva, tudi upora proti ukrepom, grožnjam, sploh situaciji... Je pa vse skupaj kar malo nerazumljivo, da se ljudje obračajo proti sebi, da se upirajo in s tem ogrožajo sebe.


04.12.2021

Tudi v vodiku je prihodnost

Slovenijo je v teh dneh za nekaj ur obiskal toyotin avtomobil mirai. Tisti, ki kolikor toliko spremljate dogajanje v svetu avtomobilizma, veste, da gre za vozilo, ki ga poganja vodik oziroma električna energija, ki jo ta proizvaja. Andrej Brglez ga je imel priložnost malo zapeljati. Mirai je pred časom postavil svojevrsten rekord, z rezervoarjem, ki ga je moč napolniti v petih minutah, je prevozil več kot 1000 kilometrov. Andrej Brglez nas spomni, da je bilo avtomobilov, ki jih poganja vodik oziroma elektrika, v zgodovini že veliko. Morda pa zdaj prihaja čas, ko bo vodik postal eno resnejših pogonskih sredstev. Da pa je infrastruktura problematična, opozarja Stephan Herbst, ki je pri Toyoti generalni direktor programa vodikovega pogona in ki je spremljal miraija na obisku v Sloveniji.


27.11.2021

Katrca jih ima 60

Pred 60 leti je bila izdelana prva Renaultova katrca. Model so izdelovali od leta 1961 do 1994 v kar 17 državah sveta, tudi v Sloveniji; sprva v Litostroju, kasneje pa v novomeškem IMV. Zadnje izdelano vozilo na naših tleh se nahaja v muzeju v Bistri. Sicer je bilo po svetu skupno izdelanih preko osem milijonov primerkov tega vozila, ki je, ko se je prec 60 leti pojavilo, pomenilo neke vrste revolucijo ali pa vsaj prelomnico v snovanju avtomobilov. Sam se spomnim, da se nas je enkrat peljalo v katrci devet – dva sva sedela v prtljažnem prostoru na košarkarski žogi, za ostale pa se pravzaprav ne spomnim, kako so se stlačili v vozilo. V glavnem, miličniki nas niso dobili.


20.11.2021

Starejši naj ostanejo čim dlje mobilni

Da prihaja med starejšimi in mlajšimi vozniki včasih do določenih napetosti v prometu (starejši niso več tako okretni in spretni, mlajši pa pogosto zato postanejo nestrpni), vemo. V prvi vrsti starejši sami želijo, da ostanejo čim dlje samostojni v mobilnosti. Sicer pa je v bistvu za vse pomembno in smo vsi zainteresirani za to, da starejši ostanejo aktivni vozniki. Tudi avtomobilska industrija si tega želi, to potrjuje tudi Andrej Brglez.


12.11.2021

Most med prometno kulturo in kulturo pitja

Most med prometno kulturo in kulturo pitja alkohola je nujno zgraditi. Pri Slovencih je pitje alkohola že zgodovinsko zakoreninjeno, kar zadeva kulturo v prometu, pa tudi vemo kje smo. Ko to dvoje združimo in prepletemo, ne dobimo nič dobrega. Poleg tega nas velikokrat provocirajo "prijatelji" ali celo gostilničar, češ, enega pa že še boš; mnogi se potem težko uprejo. Andrej Brglez poudarja, da mladi dandanes vedno bolj trezno razmišljajo o teh rečeh in se tudi sprašujejo, zakaj nimamo uzakonjeno »nula nula«, ker se ve, da pijača in volan pač ne gresta skupaj, količino alkohola do dovoljene meje pa si mnogi ne znajo postaviti.


06.11.2021

Moralna teža avtomobila

V teh dneh se je v Glasgowu na podnebni konferenci veliko govorilo o tem, kaj bodo oziroma bomo storili, da bi zmanjšali škodljive izpuste, da bi ta naš planet naredili bolj čist. Del problema je seveda že dolgo tudi promet. Andrej Brglez poudarja, da se od konference veliko pričakuje, da pa imata še vedno glavno besedo politika in ekonomija. Ne gre pa več le za izpuste, ki jih proizvajajo vozila na fosilna goriva, zdaj kupce tudi vedno pogosteje zanima, kakšni materiali so vgrajeni v vozilo.


30.10.2021

Z električnega kolesa v hibridni avtomobil

Prejšnji konec tedna so imeli obiskovalci sejma Narava in zdravje priložnost preizkušati dva hibrida: električno kolo, ki je kombinacija človekove energije in elektrike, in hibridni avtomobil, ki je kombinacija bencinskega motorja in elektromotorja. Obe možnosti imata skupne točke, izkušnje udeležencev pa so bile zelo zanimive. S preizkušanjem obeh prevoznih sredstev so odkrivali, da se da varčevati z vsemi energijami, Andrej Brglez pa je ugotavljal, da mnogi vozniki še ne bi zaupali raznoraznim tehnologijam, ki posegajo v vožnjo. Hibridna Toyota yaris cross je prejšnji teden sodelovala pri preizkusih na sejmu Narava in zdravje, kmalu sicer obišče tudi nas. Pred dnevi pa smo vozili še en avtomobil tega uglednega japonskega proizvajalca, katerega vozila, lahko rečemo, najpogosteje povezujemo tudi z oznako hibrid. Tudi testni model C-HR je bil torej opremljen s hibridno kombinacijo pogona. Po novem je ta močnejša, in sicer gre za sodelovanje dvolitrskega 112-kilovatnega bencinskega motorja in 80-kilovatnega elektromotorja, navajajo podatek, da skupna oziroma sistemska moč znaša 135 kilovatov. Avtomobil je lahko torej kar živahen. Ker je menjalnik brezstopenjski, je ob močnejšem priganjanju kar precej glasen, veliko bolje se počuti (pa potniki tudi) ob umirjeni vožnji. Če ste dovolj nežni, je C-HR sposoben voziti samo na elektriko tudi kakšen kilometer, morda tudi več; predvsem mu gre seveda dobro po mestu pri nižji hitrosti. Sicer se da povprečje porabe ohranjati pod šestimi litri.


23.10.2021

Kako voziti ekološko s hibridom

V okviru sejma Narava in zdravje na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani poteka tudi zanimiv prikaz oziroma preizkus ekološkega načina vožnje. Udeleženci lahko preizkusijo električna kolesa, potem pa sedejo še v hibridni avtomobil in poskušajo občutke in izkušnje z vožnje s kolesom prenesti v avtomobil. Srečajo pa se tudi s kopico asistenčnih sistemov, ki jih nekateri hitro osvojijo in se jim prepustijo, drugi pa jim ne zaupajo, ker jim ti posegajo v vožnjo. Zanima nas, kakšne bodo izkušnje, tudi Andreja Brgleza, ki podrobneje razloži, za kakšen preizkus gre.


16.10.2021

Tudi avtomobilska tehnologija pridobiva sekunde

Tudi avtomobili lahko v veliki meri sodelujejo s tehnologijami, ki pripomorejo k večji varnosti, ki pomagajo potnikom v vozilih, ki pridobivajo dragocene sekunde.


09.10.2021

Ponovno na izpitno vožnjo

Najverjetneje se praktično vsi spomnimo svoje izpitne vožnje in mnogi po nekaj letih verjetno ne verjamete, da bi zdaj kljub izkušnjam vozniški izpit ponovno opravili. Po drugi strani pa ste mnogi tudi prepričani, da vozite odlično in da bi z izpitno vožnjo uspešno opravili tudi po več letih. Ponovno opraviti voyniški izpit ni tako zelo lahko in za to imamo dokaze. V akciji Ponovno na izpitno vožnjo je sodelovalo 200 voznikov, a bi jih danes le četrtina ponovno uspešno opravila vozniški izpit. Največ težav je pri hitrosti in ustavljanju ob znaku "stop".


02.10.2021

Ni vse v elektriki

Kar zadeva sodelovanje Nemčije in Kitajske na področju trgovanja z avtomobili (beri izvoz nemških avtomobilov na Kitajsko), zna priti v bližnji prihodnosti do velikih sprememb.


25.09.2021

Kolesa so vse težja in hitrejša

Mi smo v naši oddaji bolj redko na kolesu, sicer pa vas je vedno več tistih, ki vam je prav kolo priljubljeno prevozno sredstvo. Če bo šlo tako naprej (in vse kaže da bo), bo kmalu (predvsem v mestih) zmanjkalo prostora za kolesarje. Morda jim ga bodo morali odstopiti avtomobili. Sicer pa se ob vsem pojavlja še en problem, namreč kolesa so vse težja in hitrejša in tako se pojavlja tudi vprašanje varnosti. Kolesarji se morajo privaditi tudi na nekatere novosti, kot je recimo zavorni sistem ABS, poudarja Andrej Brglez.


18.09.2021

Sprememba potovalnih navad je nujna

Kar zadeva promet, naše navade in sploh vse, kar se na tem področju dogaja, je tu veliko več vprašanj kot odgovorov.


11.09.2021

Vedno bolj priljubljene so kraje katalizatorjev

V ZDA se je pojavila nova lopovska moda. Tatovi se kot vemo, sproti prilagajajo razmeram oziroma tržišču, tako so zdaj našlji naslednji avtomobilski del, ki na črnem trgu dosega visoko ceno. To je katalizator, najbolj na udaru pa so veliki terenci, ki so bolj oddaljeni od tal, torej je kraja olajšana, in pa hibridna vozila, katerih katalizatorji so manj rabljeni. V katalizatorjih je kar nekaj redkih in zato zelo dragocenih kovin. Z vseh strani se širijo najprej opozorila pred podnebnimi spremembami, takoj za njimi pa zaveze, kako jih bomo preprečili. Promet, s katerim se ukvarjamo v naši oddaji, je eden vodilnih krivcev za podneben spremembe … Zato se tokrat vozimo samo z električnimi vozili.


04.09.2021

Avtomobilski saloni se spreminjajo

Avtomobilski saloni – vsi vemo, da se jim zadnje čase slabo piše. Letošnja pomladanska Ženeva je odpadla, osredni jesenski evropski salon pa je doživel kar nekaj sprememb. Najprej - ne bo več v Frankfurtu, temveč v Munchnu, manjkala bo kopica avtomobilskih znamk, spremenjena pa bo tudi vsebina. Andrej Brglez razloži, da je logično, da sejmi doživljajo take korenite spremembe, saj se spreminja celotna mobilnost.


28.08.2021

Poreklo avtomobilov

Spomnimo se, v nekdanji "Jugi" je pred 40, 50 leti veliko pomenilo, če je nekdo imel recimo golfa, ki je bil nemški. Koliko je dandanes še pomembno, da je recimo golf izdelan v Nemčiji, Fiat v Italiji, pa Renault v Franciji. Je kaj drugače, če so avtomobili izdelani recimo v Španiji, Turčiji, na Poljskem, ali recimo v Južni Ameriki? V bistvu pa gre za to, da določene komponente za vse znamke avtomobilov (ali pa vsaj za večino) izdelujejo ene in iste tovarne, ki so na Tajskem, v Koreji, na Kitajskem. Ali je potem za kupca sploh še pomembna informacija, kje je avtomobil izdelan? Andrej Brglez pravi, da kupce seveda to še vedno zanima, čeprav v resnici vedo, da posamezne komponente avtomobilov prihajajo iz vseh koncev sveta.


Stran 6 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov