Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zadnjič smo preverjali, kako gre samovozečemu avtobusu na Dunaju, danes pa bomo urejali promet v Ingolstadtu, ki je po načinu prevozov kar precej podoben recimo Ljubljani. Naredili so preizkus, koliko obstoječih avtomobilov bi bilo treba v obstoječem prometu v mestu nadomestiti z avtonomnimi, da bi se prometni tok spremenil oziroma da bi bil občutno bolj tekoč. Ugotovili so, da bi moralo biti teh okoli 40 odstotkov, kar je kar veliko, torej bo preteklo še kar nekaj časa, da bo to možno.
V Ingolstadtu so ugotovili, da bi morali nadomestiti 40 odstotkov obstoječih avtomobilov s samovozečimi, da bi bil prometni tok v mestu občutno bolj tekoč.
Zadnjič smo preverjali, kako gre samovozečemu avtobusu na Dunaju, danes pa bomo urejali promet v Ingolstadtu, ki je po načinu prevozov kar precej podoben recimo Ljubljani. Naredili so preizkus, koliko obstoječih avtomobilov bi bilo treba v obstoječem prometu v mestu nadomestiti z avtonomnimi, da bi se prometni tok spremenil oziroma da bi bil občutno bolj tekoč. Ugotovili so, da bi moralo biti teh okoli 40 odstotkov, kar je kar veliko, torej bo preteklo še kar nekaj časa, da bo to možno.
Vsi govorimo o brexitu, torej naša rubrika na Valu 202 ne sme biti izjema. O obsežnih posledicah izstopa za avtomobilsko industrijo ste zagotovo slišali v kateri od specializiranih oddaj, danes pa nekaj malega o razdružitvi, ki se ne bo zgodila … Govorimo o uspešni vrnitvi britanskega Minija pod nemškim nadzorom, ki je nastala kot posledica združitve. Ni namreč povsem jasno, kako se bo od Britanije poslovil Mini.
Zato smo povprašali kar na izvoru samem ter sedli v Minijevega cooperja S z letnico 2018. Priljubljeni žepni dirkalnik je doživel oblikovno prenovo in če človek zares podrobno pogleda, so najbolj prenovljena svetila in nekaj malega maska. Da pa je šala popolna … V zadnjih lučeh lahko, za doplačilo seveda, ponosen voznik občuduje svetilne elemente v nezgrešljivi obliki britanske zastave. Simbolika, provokacija ali nemški poklon britanski odločitvi?
Pustimo globalne geopolitične smernice in se zapeljimo s tem imenitnim vozilom. Na srečo so se pri BMW-ju odločili, da prenova mehaničnih komponent avtomobila ne bo dosegla. »Na srečo,« ker že doslej mu ni manjkalo čisto nič. Dva bencinska litra, 141 kilovatov in odlična sedemstopenjska samodejnost Minijevega cooperja postavljajo še vedno na sam vrh tozadevnih avtomobilčkov. In ne glede na dogajanja v britanskem parlamentu bo tam tudi ostal.
Zdajle vas opozorimo na četrti prihod začetnika Bavarske serije »X« kot tudi enega izmed pionirjev razreda SUV-jev, BMW X5. Ogromen avtomobil v vseh smereh in pogledih je oblikovan tako zelo spretno, da svojih mer sploh ne kaže; skoraj ga nevajeno oko zamenja za X3, kar postavljačem sicer ne bo všeč, tisti s prirojenim občutkom za lepo pa bodo navdušeni. Opremljen z vso mogočo tehnologijo današnjega, pa tudi jutrišnjega dne skriva X5 v sebi veliko skrivnost. Imeli smo namreč priložnost preizkusiti ga na progi za motokros v Ivančni Gorici in iz prve roke potrjujemo, da gre še vedno za vrhunsko terensko vozilo, a veliki večini njegovih kupcev to ni kaj dosti mar. In še pod črto. V beemvejevske garaže se vrača tudi pozabljena serija 8. Brez veliko pretiravanja gre za enega najlepših avtomobilov sodobnosti. Daleč od tega torej, da bi Bavarci počivali na lovorikah.
Nemški avtomobilski velikani si seveda gledajo pod prste, tako nam je tudi proizvajalec iz Stutgardta pripeljal zadnjo mojstrovino oblikovalca Roberta Lešnika. Tudi novi Mercedes-Benz GLE se dobro znajde na terenu, je malo daljši od predhodnika, za zdaj s 180 kilovatnim turbodizlomdizlom ali 270 kilovatnim turbobencinskim motorjem, kmalu bosta v ponudbi še dva močnejša dizla, kasneje tudi dizelski priključni hibrid. Prve dobave pričakujejo v februarju prihodnje leto.
Novi Ford focus je opremljen z obsežno paleto dovršenih tehnologij za varnejšo vožnjo. Pri razvoju so uporabili tudi Fordov novi laboratorij za preskusna trčenja s posebnimi sanmi v Koelnu. Uporabljajo hidravljični pogonski sistem, ki deluje na vozilo s silo, enakovredno 250 tonam, kar reproducira pospešek, ustrezen 80-kratniku sile težnosti. Kamere zabeležijo do tisoč sličic na sekundo, najnovejša generacija preskusnih lutk pa zagotavlja podatke s 70 izjemno občutljivimi senzorji na ključnih anatomskih mestih, vključno s 15 merilniki pospeška samo v glavi. Bogastvo tako pridobljenih informacij omogoča izjemno natančne nastavitve in prilagodljivost sistemov ter zadrževanje potnikov v vozilih – vse za dodatno izboljšanje varnosti.
Na koncu še opozorilo: še glasujte za Slovenski avto leta 2019 Glasovnica je na spletni strani Vala 202.
868 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Zadnjič smo preverjali, kako gre samovozečemu avtobusu na Dunaju, danes pa bomo urejali promet v Ingolstadtu, ki je po načinu prevozov kar precej podoben recimo Ljubljani. Naredili so preizkus, koliko obstoječih avtomobilov bi bilo treba v obstoječem prometu v mestu nadomestiti z avtonomnimi, da bi se prometni tok spremenil oziroma da bi bil občutno bolj tekoč. Ugotovili so, da bi moralo biti teh okoli 40 odstotkov, kar je kar veliko, torej bo preteklo še kar nekaj časa, da bo to možno.
V Ingolstadtu so ugotovili, da bi morali nadomestiti 40 odstotkov obstoječih avtomobilov s samovozečimi, da bi bil prometni tok v mestu občutno bolj tekoč.
Zadnjič smo preverjali, kako gre samovozečemu avtobusu na Dunaju, danes pa bomo urejali promet v Ingolstadtu, ki je po načinu prevozov kar precej podoben recimo Ljubljani. Naredili so preizkus, koliko obstoječih avtomobilov bi bilo treba v obstoječem prometu v mestu nadomestiti z avtonomnimi, da bi se prometni tok spremenil oziroma da bi bil občutno bolj tekoč. Ugotovili so, da bi moralo biti teh okoli 40 odstotkov, kar je kar veliko, torej bo preteklo še kar nekaj časa, da bo to možno.
Vsi govorimo o brexitu, torej naša rubrika na Valu 202 ne sme biti izjema. O obsežnih posledicah izstopa za avtomobilsko industrijo ste zagotovo slišali v kateri od specializiranih oddaj, danes pa nekaj malega o razdružitvi, ki se ne bo zgodila … Govorimo o uspešni vrnitvi britanskega Minija pod nemškim nadzorom, ki je nastala kot posledica združitve. Ni namreč povsem jasno, kako se bo od Britanije poslovil Mini.
Zato smo povprašali kar na izvoru samem ter sedli v Minijevega cooperja S z letnico 2018. Priljubljeni žepni dirkalnik je doživel oblikovno prenovo in če človek zares podrobno pogleda, so najbolj prenovljena svetila in nekaj malega maska. Da pa je šala popolna … V zadnjih lučeh lahko, za doplačilo seveda, ponosen voznik občuduje svetilne elemente v nezgrešljivi obliki britanske zastave. Simbolika, provokacija ali nemški poklon britanski odločitvi?
Pustimo globalne geopolitične smernice in se zapeljimo s tem imenitnim vozilom. Na srečo so se pri BMW-ju odločili, da prenova mehaničnih komponent avtomobila ne bo dosegla. »Na srečo,« ker že doslej mu ni manjkalo čisto nič. Dva bencinska litra, 141 kilovatov in odlična sedemstopenjska samodejnost Minijevega cooperja postavljajo še vedno na sam vrh tozadevnih avtomobilčkov. In ne glede na dogajanja v britanskem parlamentu bo tam tudi ostal.
Zdajle vas opozorimo na četrti prihod začetnika Bavarske serije »X« kot tudi enega izmed pionirjev razreda SUV-jev, BMW X5. Ogromen avtomobil v vseh smereh in pogledih je oblikovan tako zelo spretno, da svojih mer sploh ne kaže; skoraj ga nevajeno oko zamenja za X3, kar postavljačem sicer ne bo všeč, tisti s prirojenim občutkom za lepo pa bodo navdušeni. Opremljen z vso mogočo tehnologijo današnjega, pa tudi jutrišnjega dne skriva X5 v sebi veliko skrivnost. Imeli smo namreč priložnost preizkusiti ga na progi za motokros v Ivančni Gorici in iz prve roke potrjujemo, da gre še vedno za vrhunsko terensko vozilo, a veliki večini njegovih kupcev to ni kaj dosti mar. In še pod črto. V beemvejevske garaže se vrača tudi pozabljena serija 8. Brez veliko pretiravanja gre za enega najlepših avtomobilov sodobnosti. Daleč od tega torej, da bi Bavarci počivali na lovorikah.
Nemški avtomobilski velikani si seveda gledajo pod prste, tako nam je tudi proizvajalec iz Stutgardta pripeljal zadnjo mojstrovino oblikovalca Roberta Lešnika. Tudi novi Mercedes-Benz GLE se dobro znajde na terenu, je malo daljši od predhodnika, za zdaj s 180 kilovatnim turbodizlomdizlom ali 270 kilovatnim turbobencinskim motorjem, kmalu bosta v ponudbi še dva močnejša dizla, kasneje tudi dizelski priključni hibrid. Prve dobave pričakujejo v februarju prihodnje leto.
Novi Ford focus je opremljen z obsežno paleto dovršenih tehnologij za varnejšo vožnjo. Pri razvoju so uporabili tudi Fordov novi laboratorij za preskusna trčenja s posebnimi sanmi v Koelnu. Uporabljajo hidravljični pogonski sistem, ki deluje na vozilo s silo, enakovredno 250 tonam, kar reproducira pospešek, ustrezen 80-kratniku sile težnosti. Kamere zabeležijo do tisoč sličic na sekundo, najnovejša generacija preskusnih lutk pa zagotavlja podatke s 70 izjemno občutljivimi senzorji na ključnih anatomskih mestih, vključno s 15 merilniki pospeška samo v glavi. Bogastvo tako pridobljenih informacij omogoča izjemno natančne nastavitve in prilagodljivost sistemov ter zadrževanje potnikov v vozilih – vse za dodatno izboljšanje varnosti.
Na koncu še opozorilo: še glasujte za Slovenski avto leta 2019 Glasovnica je na spletni strani Vala 202.
Avtomobilski saloni – vsi vemo, da se jim zadnje čase slabo piše. Letošnja pomladanska Ženeva je odpadla, osredni jesenski evropski salon pa je doživel kar nekaj sprememb. Najprej - ne bo več v Frankfurtu, temveč v Munchnu, manjkala bo kopica avtomobilskih znamk, spremenjena pa bo tudi vsebina. Andrej Brglez razloži, da je logično, da sejmi doživljajo take korenite spremembe, saj se spreminja celotna mobilnost.
Spomnimo se, v nekdanji "Jugi" je pred 40, 50 leti veliko pomenilo, če je nekdo imel recimo golfa, ki je bil nemški. Koliko je dandanes še pomembno, da je recimo golf izdelan v Nemčiji, Fiat v Italiji, pa Renault v Franciji. Je kaj drugače, če so avtomobili izdelani recimo v Španiji, Turčiji, na Poljskem, ali recimo v Južni Ameriki? V bistvu pa gre za to, da določene komponente za vse znamke avtomobilov (ali pa vsaj za večino) izdelujejo ene in iste tovarne, ki so na Tajskem, v Koreji, na Kitajskem. Ali je potem za kupca sploh še pomembna informacija, kje je avtomobil izdelan? Andrej Brglez pravi, da kupce seveda to še vedno zanima, čeprav v resnici vedo, da posamezne komponente avtomobilov prihajajo iz vseh koncev sveta.
Pred dnevi je začela veljati novela Zakona o pravilih cestnega prometa. Sprememb je kar nekaj – o nekaterih se pogovarjamo glasneje, o drugih manj, se nam morda zdijo manj pomembne ali pa bolj sprejemljive. Andrej Brglez o nekaterih, in še razmišljanje o tem, kakšen smisel ima pravzaprav višanje ali pa tudi nižanje kazni.
Pred dnevi je začela veljati novela Zakona o pravilih cestnega prometa. Sprememb je kar nekaj – o nekaterih se pogovarjamo glasneje, o drugih manj, morda se nam zdijo manj pomembne ali pa bolj sprejemljive. Kakšen smisel ima višanje ali pa tudi nižanje predpisanih kazni za prometne prekrške? Kako se bodo slovenski vozniki navadili zavijanja desno ob rdeči luči v križiščih? Gost oddaje je Andrej Brglez iz AMZS.
Olimpijske igre so mimo. Nedvomno velik zalogaj za organizatorje, ob tem pa je treba poudariti, da je tudi transport ena od pomembnih dejavnosti ob takem dogodku. Običajno je, da prevzame nalogo eden izmed avtomobilskih proizvajalcev, najpogosteje je to kakšna od domačih znamk. To je dobrodošel poligon za promocijo znamke ali določenih modelov znamke, poudarjata Janez Martinčič in Andrej Brglez, ki je v potrditev tega segel nekaj olimpijad nazaj v zgodovino.
Električni avti – ko omenimo tovrstna vozila, pravzaprav vedno pomislimo na baterijo, na njeno kapaciteto, na čas polnjenja, na doseg. Pred leti se je že kar na glas govorilo o možnosti, da baterije kupec vozila ne bi kupil, ampak bi se pripeljal na določeno mesto, kjer bi se prazno baterijo odstranilo in jo nadomestilo z novo. Potem je ta ideja zamrla, ta možnost takrat še nekako ni bila realna. Zdaj se je marsikaj spremenilo, možnost take hitre menjave baterij bi lahko bila praktična, razlaga Andrej Brglez.
Imena, nazivi oziroma oznake za modele avtomobilov, to je – lahko bi rekli, kar cela znanost. Zgodovina teh poimenovanj je seveda tudi že zelo dolga, saj je bilo različnih avtomobilov oziroma modelov kmalu toliko, da jih je bilo treba nekako ločevati. Znamke imajo pri tem različne prijeme, različne načine, veliko jih uporablja številke, veliko črke, nekateri različna imena, včasih so poimenovanja manj razumljiva, včasih celo nerodna, vsekakor pa drži, da se oznake oziroma imena določa sistematsko in skrbno, nič ni slučajno.
V občini Kočevje bodo jeseni začeli z izvajanjem zanimivega pilotnega projekta prevozov na zahtevo. Gre za nadgradnjo storitev Sopotnikov, ki je bila namenjena brezplačnim prevozom starostnikov, mobilnostna rešitev Toyota GO pa bo na voljo vsem občanom. Želijo zagotoviti večjo mobilnost in možnost trajnostnega načina potovanja po obsežni občini in številna odmaknjena naselja in vasi bolje povezati z mestom. Ankete so pokazale, da so občani za projekt prevozov na zahtevo zainteresirani.
Vročina deluje na vse, ne samo na motoriste, in vrsta je za vse, ne samo za avtomobiliste.
Počasi se le nekako – vsaj začasno odpirajo možnosti za potovanja, za počitnice, bo pa vseeno način preživljanja dopusta oziroma način potovanja, kot kaže, malo drugačen kot je bil pred korono. Ljudje ne bodo potovali zelo daleč, potovalo pa se bo spet več z avtomobili, avtodomi, prikolicami, motorji.
Kopica asistenčnih sistemov, ki se je v zadnjih letih naselila v osebne avtomobile in počasi najavlja tudi avtonomno vožnjo, se počasi seli tudi v motocikle. Pravzaprav si težko predstavljamo, da motocikel sam stoji in čaka, da sedemo nanj, potem pa povsem sam tudi pelje. Ampak, pustimo zdaj to kar malo futurističnO prihodnost in preverimo, kaj vse nudi današnji najmodernejši motocikel za več udobja, predvsem pa za več varnosti. Andrej Brglez poudarja, da sta zelo dobrodošla recimo aktivni tempomat in pa zavorni sistem, ki omogoča varno zaviranje tudi ko je motocikel nagnjen. Sicer pa je današnji motocikel tudi že sposoben povsem avtonomne vožnje.
Najprej se zapeljemo s še enim "blagim" hibridom - v novi fordovi kugi dizlskemu motorju pomaga električna baterija. Pozdravimo prihod nove električne Škode enyaq iV (njen bratranec pri Volkswagnu je ID.4), zabeležimo nadaljevanje elektrifikacije pri Peugeotu (z modeloma e-208 in e-2008) in še enkrat poudarimo, da so otroški varnostni sedeži vse boljši, a še vedno se najde kakšen z napako.
Zadnjič smo ugotavljali, da električni avtomobili za nekatere uporabnike že danes lahko predstavljajo morda kar najbolj ugodno možnost mobilnosti. Odvisno, koliko in kako se vozimo, pa od možnosti polnjenja in še od česa. Hibridni pogon pa je naslednja možnost, ki je spet za določen krog uporabnikov lahko prava izbira. Hibridni plaz je pravzaprav sprožil en človek, in sicer pred skoraj 30 leti. Še danes pa mnogi kupci gledajo na to kombinacijo pogona nekoliko postrani, ugotavlja tudi Andrej Brglez.
Raziskava Evropske potrošniške organizacije BEUC in devetih nacionalnih organizacij članic, med njimi tudi ZPS, je pokazala, da je lahko električni avtomobil že danes pravzaprav najbolj pravičen pogonski sistem, kot so zapisali. V prihodnjih letih naj bi bilo to še bolj očitno.
Prometni tokovi in navade so se v teh koronskih časih spremenile, mobilnostne navade so se prilagodile situaciji. Ponekod je občasno zamrl tudi javni promet in marsikje se je osebni avtomobil spet izkazal kot nujno, ponekod kar edino prometno orodje. Manj prometnega vrveža so marsikje zaznale tudi živali in se približale naseljem ter prišle tudi na ceste. Čeprav torej pogosto napovedujemo, da se osebni avtomobili počasi umikajo, predvsem ko osebna lastnina, pa se je zdaj pokazalo, da je avtomobil ponekod zaradi posebnih situacij dobil tudi posebno vlogo. Razloži Andrej Brglez. Zapeljemo Evropski avto leta Toyoto yaris.
V minutah, ki jih namenjamo mobilnosti, tokrat pogledamo daleč nazaj v zgodovino. Prvega maja pred 135 leti je v ZDA več kot pol milijona delavcev protestiralo na ulicah in zahtevalo sprejetje osemurnega delavnika. Kasneje se je z razvojem avtomobilske industrije, se pravi najprej v Fordovih tovarnah, začelo dogajati tudi na področju delavskega avtomobilskega gibanja. Andrej Brglez bo še enkrat spomnil, kako poseben in čudaški, tudi rasističen je bil Henrry Ford tudi v odnosu do delavcev. Če kdo v tovarni samo omeni sindikat, bo tekla kri, je rekel. In je tudi zares tekla.
Ko so se pojavili prvi avtomobili, so bili zanimivi predvsem zato, ker so to bila vozila, ki so se lahko sama premikala, so imela lastni pogon. Spreminjala se je tudi oblika, zunanjost, avtomobili so bili vse manj podobni kočijam. Ko je proizvodnja postala hitrejša, ko so se pojavili tekoči trakovi, je bilo treba prilagoditi tudi barvanje avtomobilov. Andrej Brglez nas bo spomnil, da je iz tistega časa zanimiv podatek, da je tudi pri barvanju avtomobilov imel veliko vlogo Henrry Ford. Znana je njegova izjava, da ljudje lahko kupijo kakršnega koli Forda, le da je črn. Šel je celo tako daleč, da je vsem, ki bi morda Forda pobarvali v kakšno drugo barvo kot črno, grozil, da jim ne bo več veljala garancija.
Raziskave kažejo, da kupci avtomobilov še vedno premalo poznajo asistenčne sisteme, pa tudi, da jim še ne zaupajo.
Bojan Križaj trdi, da ga na cesti pač ne more nihče več sprovocirati in da ni nikogar, ki bi se mu moral dokazovati.
V teh dneh imajo spet veliko veselja motoristi. Po dolgi in dolgočasni zimi se je otoplilo in sezona se začenja. Statistika potrjuje, da vsaka motoristična sezona prinese tudi določeno število nesreč; žal vedno beležimo tudi nekaj nesreč s smrtnim izidom, veliko je tudi ponesrečenih. Vzrokov je več, veliko motoristov samih naredi kakšno napako ali neumnost, pogosto pa so krive okoliščine in dogodki, na katere nimajo vpliva. Kar zadeva poškodbe ponesrečencev, travmatolog doktor Uroš Tominc poudarja, da imajo najhujše posledice poškodbe glave in hrbtenice. Motorist Bojan Križaj pa v nekaj besedah strne vso znanost motociklističnega udejstvovanja, pravi, da ga na cesti pač ne more nihče več sprovocirat in da ni nikogar, ki bi se mu moral dokazovati.
Neveljaven email naslov