Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ponekod so resno začeli preganjati dizle, brez elektrike ne gre, a ugotavljamo, da tudi z elektriko še ne bo šlo; vsaj obljube Teslinega Muska so se izkazale za nateg, tako z dobavami kot s ceno. Avtomobilska industrija je preživela kar nekaj mučnih dni po sodnih dvoranah in še jih bo, zanimiva pa je še ena izkušnja - moderni avtomobili se s kopico asistenčnih sistemov, združenih v tehnologijo avtonomne vožnje, že lahko vozijo skoraj sami, a seveda še vedno pod nadzorom voznika.
Preganjajo dizle, elektrika prihaja, a je za zdaj še vedno predvsem odličen marketinški material, kopica asistenčnih sistemov pa že omogoča (vsaj delno) avtonomno vožnjo
V pregledih leta, ki si podajajo kljuko te dni, ne smemo pozabiti na pregled avtomobilskega leta. Navsezadnje so še vedno avtomobili tisti, ki prevažajo planet in v velikem delu poganjajo njegovo ekonomijo. Začeli bomo z žalostnim, komaj opaženim slovesom. Iz vse več novih avtomobilov izginja CD-. Kot nenazadnje tudi iz domov se slovo nekoč standarda dogaja tudi v naših mobilnih glasbenih dvoranah. Saj ne gre za to, da so glasbene platforme in nosilci zvoka, ki so moderni te dni, kaj slabši … Z izginjanjem zgoščenke izginja še zadnja vez z glasbo kot avtorskim izdelkom. Ker kot nosilec zvoka je zgoščenka še trdno povezana z izvorno idejo albuma, kot zbirke glasbenega izraza, z avtorskim delom in glasbenimi vizijami posameznika ali skupine. Namesto njega prihajajo zbirke najbolj priljubljenih, najbolje prodajanih in praviloma v slabših kakovostih posnetih, presnetih, ukradenih ali kako drugače posiljenih muzik.
Leto 2018 bomo pomnili kot leto, ko so začeli umirati dizli. Pokopali jih bomo globoko pod zemljo, kot avtomobilske dinozavre, kjer se bodo po stari dobri dinozavrski navadi spremenili v nafto; to bodo čez milijone let spet črpale neke naslednje civilizacije, ko bodo zopet odkrile dizel. Domislica ni daleč od resnice; po poročanju posvečenih, vsi silni dizli, ki se jih razviti zahod odreka na avtomobilskih sejmih in na spletnih straneh, potujejo na žejni vzhod celine, kjer se bodo prevažali še leta in leta ter svoje vprašljive okoljske navade bruhali pod srečno evropsko nebo. In ker vetrovi nad staro celino še vedno pihajo v vse smeri, Nemčija posledično ne bo veliko čistejša, ker se je odrekla tehnologiji, ki jo je pred stoletjem iznašel njen rojak. Je pa tudi res, da je čistejša tehnologija, za kar stroka šteje neosvinčen bencin kot energent, v tem letu precej napredovala. Ob primerni uporabi smo v letošnjem letu doživeli kar nekaj bencinskih agregatov, ki med porabo dosegajo vrednosti še včeraj rezervirane samo za dizle. Pred leti tako slavljeno in kmalu zatem tudi kritizirano zmanjševanje prostornin bencinskih motorjev je v iztekajočem se letu končno dalo nekaj zanimivih rezultatov.
Brez elektrike seveda ne gre. In še vedno cinično ugotavljamo, da z elektriko tudi ne bo šlo. Drži, da v našem skromnem uredništvu še nismo poskusili nekaj zadnjih igralcev, kot sta novi leaf ali električna kona, recimo, a če se ozremo vsaj do vladarja; Tesla model 3 se je izkazala vsaj kot cenovni nateg. Muskove obljube o nizki ceni je vzel veter in postalo je jasno, da veliki mag avtomobilske elektrifikacije laže, kot pes teče. Začelo se je pri dobavah, končuje se pri cenah. Mu pa kljub vsemu uspe nekako držati delnice svojega najljubšega otroka nad vodo.
Drugače pa, kot je postalo že običajno, predvidljivo in dolgočasno, vsako leto kdo izmed avtomobilskih velikanov objavi, koliko milijard bo namenil elektrifikaciji. Na koncu jih ne nameni oziroma so rezultati minorni. Razen Norvežanov, ki navdušeno preklapljajo na elektriko, elektrifikacija voznega parka še nikjer drugje po svetu ni dosegla statistično relevantnih vrednosti. Jih pa dosega v marketingu in promociji. Zmagovalci v električni bitki so za zdaj hibridna vozila in ob tem dejstvu se najbolj smeji Toyoti.
Elektriko je po desni prehitela povsem neka druga tehnologija, ki je prihajala po kosih in je še pred leti nihče ni videl kot resne ali pomembne kategorije. Posamezni asistenčni sistemi so se lepo in zaokroženo združili v tehnologijo avtonomne vožnje. Danes sicer dosegamo spodnje kline na avtonomni lestvici, lahko pa z zadovoljstvom opažamo, kako se te tehnologije iz premiumskega razreda selijo v nižje avtomobilske razrede. Radarski tempomat, ki je s polom postal standard tudi v mestnih avtomobilih, je bil še pred desetletjem velika eksotika, prisotna le v dvorcih na kolesih.
Ob koncu pa ne smemo pozabiti še nečesa. Industrija, ki porabi milijarde v poliranju svoje zunanje podobe, ki se predstavlja kot brezmadežna in kolikor je le mogoče transparentna, je letos spet preživela precej mučnih dni po sodnih dvoranah. Uboge prijatelje iz Wolfsburga imajo odvetniki na vrveh že nekaj let, s prsti v marmeladi pa so dobili celo mogočnega šefa iz naveze Nissan–Renault.
Tako za konec uporabimo znano analogijo iz življenja običajnih ljudi; po veselem času porok praviloma prihaja nekaj manj veselih časov ločitev. V prihajajočem letu vam obliko varnih kilometrov želiva Marko Radmilovič in Janez Martinčič.
868 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Ponekod so resno začeli preganjati dizle, brez elektrike ne gre, a ugotavljamo, da tudi z elektriko še ne bo šlo; vsaj obljube Teslinega Muska so se izkazale za nateg, tako z dobavami kot s ceno. Avtomobilska industrija je preživela kar nekaj mučnih dni po sodnih dvoranah in še jih bo, zanimiva pa je še ena izkušnja - moderni avtomobili se s kopico asistenčnih sistemov, združenih v tehnologijo avtonomne vožnje, že lahko vozijo skoraj sami, a seveda še vedno pod nadzorom voznika.
Preganjajo dizle, elektrika prihaja, a je za zdaj še vedno predvsem odličen marketinški material, kopica asistenčnih sistemov pa že omogoča (vsaj delno) avtonomno vožnjo
V pregledih leta, ki si podajajo kljuko te dni, ne smemo pozabiti na pregled avtomobilskega leta. Navsezadnje so še vedno avtomobili tisti, ki prevažajo planet in v velikem delu poganjajo njegovo ekonomijo. Začeli bomo z žalostnim, komaj opaženim slovesom. Iz vse več novih avtomobilov izginja CD-. Kot nenazadnje tudi iz domov se slovo nekoč standarda dogaja tudi v naših mobilnih glasbenih dvoranah. Saj ne gre za to, da so glasbene platforme in nosilci zvoka, ki so moderni te dni, kaj slabši … Z izginjanjem zgoščenke izginja še zadnja vez z glasbo kot avtorskim izdelkom. Ker kot nosilec zvoka je zgoščenka še trdno povezana z izvorno idejo albuma, kot zbirke glasbenega izraza, z avtorskim delom in glasbenimi vizijami posameznika ali skupine. Namesto njega prihajajo zbirke najbolj priljubljenih, najbolje prodajanih in praviloma v slabših kakovostih posnetih, presnetih, ukradenih ali kako drugače posiljenih muzik.
Leto 2018 bomo pomnili kot leto, ko so začeli umirati dizli. Pokopali jih bomo globoko pod zemljo, kot avtomobilske dinozavre, kjer se bodo po stari dobri dinozavrski navadi spremenili v nafto; to bodo čez milijone let spet črpale neke naslednje civilizacije, ko bodo zopet odkrile dizel. Domislica ni daleč od resnice; po poročanju posvečenih, vsi silni dizli, ki se jih razviti zahod odreka na avtomobilskih sejmih in na spletnih straneh, potujejo na žejni vzhod celine, kjer se bodo prevažali še leta in leta ter svoje vprašljive okoljske navade bruhali pod srečno evropsko nebo. In ker vetrovi nad staro celino še vedno pihajo v vse smeri, Nemčija posledično ne bo veliko čistejša, ker se je odrekla tehnologiji, ki jo je pred stoletjem iznašel njen rojak. Je pa tudi res, da je čistejša tehnologija, za kar stroka šteje neosvinčen bencin kot energent, v tem letu precej napredovala. Ob primerni uporabi smo v letošnjem letu doživeli kar nekaj bencinskih agregatov, ki med porabo dosegajo vrednosti še včeraj rezervirane samo za dizle. Pred leti tako slavljeno in kmalu zatem tudi kritizirano zmanjševanje prostornin bencinskih motorjev je v iztekajočem se letu končno dalo nekaj zanimivih rezultatov.
Brez elektrike seveda ne gre. In še vedno cinično ugotavljamo, da z elektriko tudi ne bo šlo. Drži, da v našem skromnem uredništvu še nismo poskusili nekaj zadnjih igralcev, kot sta novi leaf ali električna kona, recimo, a če se ozremo vsaj do vladarja; Tesla model 3 se je izkazala vsaj kot cenovni nateg. Muskove obljube o nizki ceni je vzel veter in postalo je jasno, da veliki mag avtomobilske elektrifikacije laže, kot pes teče. Začelo se je pri dobavah, končuje se pri cenah. Mu pa kljub vsemu uspe nekako držati delnice svojega najljubšega otroka nad vodo.
Drugače pa, kot je postalo že običajno, predvidljivo in dolgočasno, vsako leto kdo izmed avtomobilskih velikanov objavi, koliko milijard bo namenil elektrifikaciji. Na koncu jih ne nameni oziroma so rezultati minorni. Razen Norvežanov, ki navdušeno preklapljajo na elektriko, elektrifikacija voznega parka še nikjer drugje po svetu ni dosegla statistično relevantnih vrednosti. Jih pa dosega v marketingu in promociji. Zmagovalci v električni bitki so za zdaj hibridna vozila in ob tem dejstvu se najbolj smeji Toyoti.
Elektriko je po desni prehitela povsem neka druga tehnologija, ki je prihajala po kosih in je še pred leti nihče ni videl kot resne ali pomembne kategorije. Posamezni asistenčni sistemi so se lepo in zaokroženo združili v tehnologijo avtonomne vožnje. Danes sicer dosegamo spodnje kline na avtonomni lestvici, lahko pa z zadovoljstvom opažamo, kako se te tehnologije iz premiumskega razreda selijo v nižje avtomobilske razrede. Radarski tempomat, ki je s polom postal standard tudi v mestnih avtomobilih, je bil še pred desetletjem velika eksotika, prisotna le v dvorcih na kolesih.
Ob koncu pa ne smemo pozabiti še nečesa. Industrija, ki porabi milijarde v poliranju svoje zunanje podobe, ki se predstavlja kot brezmadežna in kolikor je le mogoče transparentna, je letos spet preživela precej mučnih dni po sodnih dvoranah. Uboge prijatelje iz Wolfsburga imajo odvetniki na vrveh že nekaj let, s prsti v marmeladi pa so dobili celo mogočnega šefa iz naveze Nissan–Renault.
Tako za konec uporabimo znano analogijo iz življenja običajnih ljudi; po veselem času porok praviloma prihaja nekaj manj veselih časov ločitev. V prihajajočem letu vam obliko varnih kilometrov želiva Marko Radmilovič in Janez Martinčič.
Avtomobilski saloni – vsi vemo, da se jim zadnje čase slabo piše. Letošnja pomladanska Ženeva je odpadla, osredni jesenski evropski salon pa je doživel kar nekaj sprememb. Najprej - ne bo več v Frankfurtu, temveč v Munchnu, manjkala bo kopica avtomobilskih znamk, spremenjena pa bo tudi vsebina. Andrej Brglez razloži, da je logično, da sejmi doživljajo take korenite spremembe, saj se spreminja celotna mobilnost.
Spomnimo se, v nekdanji "Jugi" je pred 40, 50 leti veliko pomenilo, če je nekdo imel recimo golfa, ki je bil nemški. Koliko je dandanes še pomembno, da je recimo golf izdelan v Nemčiji, Fiat v Italiji, pa Renault v Franciji. Je kaj drugače, če so avtomobili izdelani recimo v Španiji, Turčiji, na Poljskem, ali recimo v Južni Ameriki? V bistvu pa gre za to, da določene komponente za vse znamke avtomobilov (ali pa vsaj za večino) izdelujejo ene in iste tovarne, ki so na Tajskem, v Koreji, na Kitajskem. Ali je potem za kupca sploh še pomembna informacija, kje je avtomobil izdelan? Andrej Brglez pravi, da kupce seveda to še vedno zanima, čeprav v resnici vedo, da posamezne komponente avtomobilov prihajajo iz vseh koncev sveta.
Pred dnevi je začela veljati novela Zakona o pravilih cestnega prometa. Sprememb je kar nekaj – o nekaterih se pogovarjamo glasneje, o drugih manj, se nam morda zdijo manj pomembne ali pa bolj sprejemljive. Andrej Brglez o nekaterih, in še razmišljanje o tem, kakšen smisel ima pravzaprav višanje ali pa tudi nižanje kazni.
Pred dnevi je začela veljati novela Zakona o pravilih cestnega prometa. Sprememb je kar nekaj – o nekaterih se pogovarjamo glasneje, o drugih manj, morda se nam zdijo manj pomembne ali pa bolj sprejemljive. Kakšen smisel ima višanje ali pa tudi nižanje predpisanih kazni za prometne prekrške? Kako se bodo slovenski vozniki navadili zavijanja desno ob rdeči luči v križiščih? Gost oddaje je Andrej Brglez iz AMZS.
Olimpijske igre so mimo. Nedvomno velik zalogaj za organizatorje, ob tem pa je treba poudariti, da je tudi transport ena od pomembnih dejavnosti ob takem dogodku. Običajno je, da prevzame nalogo eden izmed avtomobilskih proizvajalcev, najpogosteje je to kakšna od domačih znamk. To je dobrodošel poligon za promocijo znamke ali določenih modelov znamke, poudarjata Janez Martinčič in Andrej Brglez, ki je v potrditev tega segel nekaj olimpijad nazaj v zgodovino.
Električni avti – ko omenimo tovrstna vozila, pravzaprav vedno pomislimo na baterijo, na njeno kapaciteto, na čas polnjenja, na doseg. Pred leti se je že kar na glas govorilo o možnosti, da baterije kupec vozila ne bi kupil, ampak bi se pripeljal na določeno mesto, kjer bi se prazno baterijo odstranilo in jo nadomestilo z novo. Potem je ta ideja zamrla, ta možnost takrat še nekako ni bila realna. Zdaj se je marsikaj spremenilo, možnost take hitre menjave baterij bi lahko bila praktična, razlaga Andrej Brglez.
Imena, nazivi oziroma oznake za modele avtomobilov, to je – lahko bi rekli, kar cela znanost. Zgodovina teh poimenovanj je seveda tudi že zelo dolga, saj je bilo različnih avtomobilov oziroma modelov kmalu toliko, da jih je bilo treba nekako ločevati. Znamke imajo pri tem različne prijeme, različne načine, veliko jih uporablja številke, veliko črke, nekateri različna imena, včasih so poimenovanja manj razumljiva, včasih celo nerodna, vsekakor pa drži, da se oznake oziroma imena določa sistematsko in skrbno, nič ni slučajno.
V občini Kočevje bodo jeseni začeli z izvajanjem zanimivega pilotnega projekta prevozov na zahtevo. Gre za nadgradnjo storitev Sopotnikov, ki je bila namenjena brezplačnim prevozom starostnikov, mobilnostna rešitev Toyota GO pa bo na voljo vsem občanom. Želijo zagotoviti večjo mobilnost in možnost trajnostnega načina potovanja po obsežni občini in številna odmaknjena naselja in vasi bolje povezati z mestom. Ankete so pokazale, da so občani za projekt prevozov na zahtevo zainteresirani.
Vročina deluje na vse, ne samo na motoriste, in vrsta je za vse, ne samo za avtomobiliste.
Počasi se le nekako – vsaj začasno odpirajo možnosti za potovanja, za počitnice, bo pa vseeno način preživljanja dopusta oziroma način potovanja, kot kaže, malo drugačen kot je bil pred korono. Ljudje ne bodo potovali zelo daleč, potovalo pa se bo spet več z avtomobili, avtodomi, prikolicami, motorji.
Kopica asistenčnih sistemov, ki se je v zadnjih letih naselila v osebne avtomobile in počasi najavlja tudi avtonomno vožnjo, se počasi seli tudi v motocikle. Pravzaprav si težko predstavljamo, da motocikel sam stoji in čaka, da sedemo nanj, potem pa povsem sam tudi pelje. Ampak, pustimo zdaj to kar malo futurističnO prihodnost in preverimo, kaj vse nudi današnji najmodernejši motocikel za več udobja, predvsem pa za več varnosti. Andrej Brglez poudarja, da sta zelo dobrodošla recimo aktivni tempomat in pa zavorni sistem, ki omogoča varno zaviranje tudi ko je motocikel nagnjen. Sicer pa je današnji motocikel tudi že sposoben povsem avtonomne vožnje.
Najprej se zapeljemo s še enim "blagim" hibridom - v novi fordovi kugi dizlskemu motorju pomaga električna baterija. Pozdravimo prihod nove električne Škode enyaq iV (njen bratranec pri Volkswagnu je ID.4), zabeležimo nadaljevanje elektrifikacije pri Peugeotu (z modeloma e-208 in e-2008) in še enkrat poudarimo, da so otroški varnostni sedeži vse boljši, a še vedno se najde kakšen z napako.
Zadnjič smo ugotavljali, da električni avtomobili za nekatere uporabnike že danes lahko predstavljajo morda kar najbolj ugodno možnost mobilnosti. Odvisno, koliko in kako se vozimo, pa od možnosti polnjenja in še od česa. Hibridni pogon pa je naslednja možnost, ki je spet za določen krog uporabnikov lahko prava izbira. Hibridni plaz je pravzaprav sprožil en človek, in sicer pred skoraj 30 leti. Še danes pa mnogi kupci gledajo na to kombinacijo pogona nekoliko postrani, ugotavlja tudi Andrej Brglez.
Raziskava Evropske potrošniške organizacije BEUC in devetih nacionalnih organizacij članic, med njimi tudi ZPS, je pokazala, da je lahko električni avtomobil že danes pravzaprav najbolj pravičen pogonski sistem, kot so zapisali. V prihodnjih letih naj bi bilo to še bolj očitno.
Prometni tokovi in navade so se v teh koronskih časih spremenile, mobilnostne navade so se prilagodile situaciji. Ponekod je občasno zamrl tudi javni promet in marsikje se je osebni avtomobil spet izkazal kot nujno, ponekod kar edino prometno orodje. Manj prometnega vrveža so marsikje zaznale tudi živali in se približale naseljem ter prišle tudi na ceste. Čeprav torej pogosto napovedujemo, da se osebni avtomobili počasi umikajo, predvsem ko osebna lastnina, pa se je zdaj pokazalo, da je avtomobil ponekod zaradi posebnih situacij dobil tudi posebno vlogo. Razloži Andrej Brglez. Zapeljemo Evropski avto leta Toyoto yaris.
V minutah, ki jih namenjamo mobilnosti, tokrat pogledamo daleč nazaj v zgodovino. Prvega maja pred 135 leti je v ZDA več kot pol milijona delavcev protestiralo na ulicah in zahtevalo sprejetje osemurnega delavnika. Kasneje se je z razvojem avtomobilske industrije, se pravi najprej v Fordovih tovarnah, začelo dogajati tudi na področju delavskega avtomobilskega gibanja. Andrej Brglez bo še enkrat spomnil, kako poseben in čudaški, tudi rasističen je bil Henrry Ford tudi v odnosu do delavcev. Če kdo v tovarni samo omeni sindikat, bo tekla kri, je rekel. In je tudi zares tekla.
Ko so se pojavili prvi avtomobili, so bili zanimivi predvsem zato, ker so to bila vozila, ki so se lahko sama premikala, so imela lastni pogon. Spreminjala se je tudi oblika, zunanjost, avtomobili so bili vse manj podobni kočijam. Ko je proizvodnja postala hitrejša, ko so se pojavili tekoči trakovi, je bilo treba prilagoditi tudi barvanje avtomobilov. Andrej Brglez nas bo spomnil, da je iz tistega časa zanimiv podatek, da je tudi pri barvanju avtomobilov imel veliko vlogo Henrry Ford. Znana je njegova izjava, da ljudje lahko kupijo kakršnega koli Forda, le da je črn. Šel je celo tako daleč, da je vsem, ki bi morda Forda pobarvali v kakšno drugo barvo kot črno, grozil, da jim ne bo več veljala garancija.
Raziskave kažejo, da kupci avtomobilov še vedno premalo poznajo asistenčne sisteme, pa tudi, da jim še ne zaupajo.
Bojan Križaj trdi, da ga na cesti pač ne more nihče več sprovocirati in da ni nikogar, ki bi se mu moral dokazovati.
V teh dneh imajo spet veliko veselja motoristi. Po dolgi in dolgočasni zimi se je otoplilo in sezona se začenja. Statistika potrjuje, da vsaka motoristična sezona prinese tudi določeno število nesreč; žal vedno beležimo tudi nekaj nesreč s smrtnim izidom, veliko je tudi ponesrečenih. Vzrokov je več, veliko motoristov samih naredi kakšno napako ali neumnost, pogosto pa so krive okoliščine in dogodki, na katere nimajo vpliva. Kar zadeva poškodbe ponesrečencev, travmatolog doktor Uroš Tominc poudarja, da imajo najhujše posledice poškodbe glave in hrbtenice. Motorist Bojan Križaj pa v nekaj besedah strne vso znanost motociklističnega udejstvovanja, pravi, da ga na cesti pač ne more nihče več sprovocirat in da ni nikogar, ki bi se mu moral dokazovati.
Neveljaven email naslov