Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Teme, dogodki povezani s področjem mobilnosti, o katerih se bo letos zagotovo veliko govorilo: dolgi letalski leti bodo postali najcenejši v zgodovini – zaradi dveh novih letališč na Kitajskem in v Turčiji ter zaradi subvencij, ki jih države nudijo letalskim prevoznikom pri nabavi goriva - da bi povečale turistični priliv.
Kitajci bodo nadaljevali z ekspresno gradnjo hitrih železnic, ki omogočajo hitrosti vlakov tudi preko 250 km/h. Imajo jih že 27.000 kilometrov - do leta 2025 naj bi jih zgradili še dodatnih enajst tisoč. 500 let po smrti genijalnega Leonarda da Vincija se bo v prodaji pojavil prvi avto-helikopter. Zakaj omenjamo da Vincija? Ker je to tehnično domislico imel že on.
Kitajci imajo že 27 tisoč kilometrov hitrih železnic, ki omogočajo hitrosti vlakov tudi preko 250 km/h. Do leta 2025 jih bodo zgradili še 11 tisoč kilometrov
Teme, dogodki povezani s področjem mobilnosti, o katerih se bo letos zagotovo veliko govorilo: dolgi letalski leti bodo postali najcenejši v zgodovini – zaradi dveh novih letališč na Kitajskem in v Turčiji ter zaradi subvencij, ki jih države nudijo letalskim prevoznikom pri nabavi goriva – da bi povečale turistični priliv. Kitajci bodo nadaljevali z ekspresno gradnjo hitrih železnic, ki omogočajo hitrosti vlakov tudi preko 250 km/h. Imajo jih že 27.000 kilometrov – do leta 2025 naj bi jih zgradili še dodatnih enajst tisoč. 500 let po smrti Leonarda da Vincija se bo v prodaji pojavil prvi avto-helikopter. Zakaj omenjamo da Vincija? Ker je to tehnično domislico imel že on.
Ob omembi Forda se mnogi zdaj najprej spomnimo, da je focus pred dnevi postal Slovenski avto leta. Ob koncu lanskega leta pa nas je obiskal še en zanimiv avtomobil iz fordove flote, ki je malo manjši od focusa, so mu pa naložili prijetno nalogo: voziti potnike dokaj udobno, a tudi omogočiti vozniku, da si lahko kdaj pa kdaj lahko privošči nekoliko več hrupa in zabave. Fiesta ST že v osnovi ponuja dokaj bogato opremo – z aktivnim tempomatom, samodejnim preklopom dolgih in zasenčenih luči, pa navigacijo; seveda pa ima tudi spremenjeno vzmetenje, možnost izbire treh voznih načinov in tudi nekaj drugih dodatkov (recimo tudi dvojno kromirano izpušno cev), pa znotraj Recarova športa sedeža, ki opozarjajo, da gre za zmogljivo različico. Poganja jo 1,5 litrski bencinski trivaljnik, ki zmore 146 kilovatov moči, menjalnik je 6-stopenjski ročni. Elektronski pripomočki omogočajo pogumno vožnjo; da se fiesta drži ceste, kot »pijanec vaškega plota« (saj veste, kaj hočemo povedati), je jasno, saj fordovi modeli že leta pregovorno trdno in izjemno zanesljivo obvladajo lego na cesti, tudi fiesta ST jo. Testno vozilo je imelo tudi še nekaj dobrot, ki bi jih mnogi verjetno lahko pogrešali, recimo kamero za pomoč pri vzvratni vožnji, zimski paket (tudi z gretjem vetrobranskega stekla, ki prav pride), pa sistem za zaznavo vozil v mrtvem kotu, panoramsko streho in še kakšno malenkost. Vse to spravi ceno take športne fieste na skoraj 30 tisočakov – ob tem, da že odštejemo popuste. Z nekaj manj dodatki pa lahko pridemo pod 27.
Novosti prihajajo. Prvi Audijev model, ki se nam je predstavil v novem letu, je A1; tako je za nekaj dni prehitel Q3, ki prihaja jutri. A1 drugega rodu je nekoliko daljši in prostornejši, prihaja le kot sportback, torej v petvratni izvedenki. V ponudbi so le bencinski motorji – ali trivaljnik s 75 oziroma 85 kilovati moči ali 110 kilovatni štirivaljni turbobencinski z oznako 35 TFSI. Serijsko je vgrajen opozorilnik za nenamerno zapuščanje voznega pasu, tudi samodejni zavorni sistem, možno pa je dobiti seveda vse možne tehnične pripomočke, ki Audija A1 naredijo tudi še bolj premijskega. Cene gredo od 20 tisočakov navzgor.
Volkswagen in Ford bosta spet sodelovala – tokrat gre za skupno nastopanje z gospodarskimi vozili na globalnem trgu, posebej v Južni Ameriki. Leta 2022 bosta na ceste zapeljala naslednika amaroka in rangerja, ki bosta vozila na skupni platformi. Nato bo Ford za obe družbi pripravil veliki dostavnik, Volkswagen pa mali mestni kombi, ki ga bo verjetno poganjala elektrika.
Rusko tehnološko podjetje Yandex je v Las Vegasu dokazovalo, da so samovozeči avti lahko tehnologija sedanjosti. Predelali so staro toyoto prius v samovozeči taksi. Projekta so se lotili precej lahkotno; dva tedna so porabili za mapiranje Las Vegasa, dva tedna za pripravo avta in že lahko v avto posedejo prve pogumne stranke. No, dovoljenja za komercialno delovanje ne bodo dobili tako hitro.
Proizvajalec helikopterjev Bell je pokazal leteči taksi s šestimi rotorji, ki jih lahko usmerjamo vertikalno ali horizontalno, pogon pa je hibridni, pri čemer elektriko zagotavlja plinska turbina. Gre za brezpilotno plovilo; kot partner, ki bo zagotavljal komercialni interes pa je najglasnejši Uber.
Na Londonskem letališču Gattwick se bodo, kot kaže, rešili nadležnih dronov. Proti vse pogostejšim vdorom malih dronov v svoj zračni prostor se bodo odslej borili kar s posebnimi vojaškimi puškami, ki z usmerjenim snopom radarskih žarkov sklatijo dron na tla. Seveda bo lastnika drona potem doletela še ne prav majhna denarna kazen.
868 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Teme, dogodki povezani s področjem mobilnosti, o katerih se bo letos zagotovo veliko govorilo: dolgi letalski leti bodo postali najcenejši v zgodovini – zaradi dveh novih letališč na Kitajskem in v Turčiji ter zaradi subvencij, ki jih države nudijo letalskim prevoznikom pri nabavi goriva - da bi povečale turistični priliv.
Kitajci bodo nadaljevali z ekspresno gradnjo hitrih železnic, ki omogočajo hitrosti vlakov tudi preko 250 km/h. Imajo jih že 27.000 kilometrov - do leta 2025 naj bi jih zgradili še dodatnih enajst tisoč. 500 let po smrti genijalnega Leonarda da Vincija se bo v prodaji pojavil prvi avto-helikopter. Zakaj omenjamo da Vincija? Ker je to tehnično domislico imel že on.
Kitajci imajo že 27 tisoč kilometrov hitrih železnic, ki omogočajo hitrosti vlakov tudi preko 250 km/h. Do leta 2025 jih bodo zgradili še 11 tisoč kilometrov
Teme, dogodki povezani s področjem mobilnosti, o katerih se bo letos zagotovo veliko govorilo: dolgi letalski leti bodo postali najcenejši v zgodovini – zaradi dveh novih letališč na Kitajskem in v Turčiji ter zaradi subvencij, ki jih države nudijo letalskim prevoznikom pri nabavi goriva – da bi povečale turistični priliv. Kitajci bodo nadaljevali z ekspresno gradnjo hitrih železnic, ki omogočajo hitrosti vlakov tudi preko 250 km/h. Imajo jih že 27.000 kilometrov – do leta 2025 naj bi jih zgradili še dodatnih enajst tisoč. 500 let po smrti Leonarda da Vincija se bo v prodaji pojavil prvi avto-helikopter. Zakaj omenjamo da Vincija? Ker je to tehnično domislico imel že on.
Ob omembi Forda se mnogi zdaj najprej spomnimo, da je focus pred dnevi postal Slovenski avto leta. Ob koncu lanskega leta pa nas je obiskal še en zanimiv avtomobil iz fordove flote, ki je malo manjši od focusa, so mu pa naložili prijetno nalogo: voziti potnike dokaj udobno, a tudi omogočiti vozniku, da si lahko kdaj pa kdaj lahko privošči nekoliko več hrupa in zabave. Fiesta ST že v osnovi ponuja dokaj bogato opremo – z aktivnim tempomatom, samodejnim preklopom dolgih in zasenčenih luči, pa navigacijo; seveda pa ima tudi spremenjeno vzmetenje, možnost izbire treh voznih načinov in tudi nekaj drugih dodatkov (recimo tudi dvojno kromirano izpušno cev), pa znotraj Recarova športa sedeža, ki opozarjajo, da gre za zmogljivo različico. Poganja jo 1,5 litrski bencinski trivaljnik, ki zmore 146 kilovatov moči, menjalnik je 6-stopenjski ročni. Elektronski pripomočki omogočajo pogumno vožnjo; da se fiesta drži ceste, kot »pijanec vaškega plota« (saj veste, kaj hočemo povedati), je jasno, saj fordovi modeli že leta pregovorno trdno in izjemno zanesljivo obvladajo lego na cesti, tudi fiesta ST jo. Testno vozilo je imelo tudi še nekaj dobrot, ki bi jih mnogi verjetno lahko pogrešali, recimo kamero za pomoč pri vzvratni vožnji, zimski paket (tudi z gretjem vetrobranskega stekla, ki prav pride), pa sistem za zaznavo vozil v mrtvem kotu, panoramsko streho in še kakšno malenkost. Vse to spravi ceno take športne fieste na skoraj 30 tisočakov – ob tem, da že odštejemo popuste. Z nekaj manj dodatki pa lahko pridemo pod 27.
Novosti prihajajo. Prvi Audijev model, ki se nam je predstavil v novem letu, je A1; tako je za nekaj dni prehitel Q3, ki prihaja jutri. A1 drugega rodu je nekoliko daljši in prostornejši, prihaja le kot sportback, torej v petvratni izvedenki. V ponudbi so le bencinski motorji – ali trivaljnik s 75 oziroma 85 kilovati moči ali 110 kilovatni štirivaljni turbobencinski z oznako 35 TFSI. Serijsko je vgrajen opozorilnik za nenamerno zapuščanje voznega pasu, tudi samodejni zavorni sistem, možno pa je dobiti seveda vse možne tehnične pripomočke, ki Audija A1 naredijo tudi še bolj premijskega. Cene gredo od 20 tisočakov navzgor.
Volkswagen in Ford bosta spet sodelovala – tokrat gre za skupno nastopanje z gospodarskimi vozili na globalnem trgu, posebej v Južni Ameriki. Leta 2022 bosta na ceste zapeljala naslednika amaroka in rangerja, ki bosta vozila na skupni platformi. Nato bo Ford za obe družbi pripravil veliki dostavnik, Volkswagen pa mali mestni kombi, ki ga bo verjetno poganjala elektrika.
Rusko tehnološko podjetje Yandex je v Las Vegasu dokazovalo, da so samovozeči avti lahko tehnologija sedanjosti. Predelali so staro toyoto prius v samovozeči taksi. Projekta so se lotili precej lahkotno; dva tedna so porabili za mapiranje Las Vegasa, dva tedna za pripravo avta in že lahko v avto posedejo prve pogumne stranke. No, dovoljenja za komercialno delovanje ne bodo dobili tako hitro.
Proizvajalec helikopterjev Bell je pokazal leteči taksi s šestimi rotorji, ki jih lahko usmerjamo vertikalno ali horizontalno, pogon pa je hibridni, pri čemer elektriko zagotavlja plinska turbina. Gre za brezpilotno plovilo; kot partner, ki bo zagotavljal komercialni interes pa je najglasnejši Uber.
Na Londonskem letališču Gattwick se bodo, kot kaže, rešili nadležnih dronov. Proti vse pogostejšim vdorom malih dronov v svoj zračni prostor se bodo odslej borili kar s posebnimi vojaškimi puškami, ki z usmerjenim snopom radarskih žarkov sklatijo dron na tla. Seveda bo lastnika drona potem doletela še ne prav majhna denarna kazen.
V zadnjem času pogosto govorimo o tem, da se avtomobili povezujejo v svet interneta. Vsak dan je manj takih, ki bi bili povsem odrezani od takega ali drugačnega deljenja podatkov. Ob tem, da tovrstno povezovanje prinaša prednosti in izboljšave tudi na področju varnosti na cestah, pa se seveda pojavljajo tudi vprašanja, kdo vse posledično lahko dobi podatke, ki razkrivajo, kje se vozimo, s kom, kako hitro in podobno in kaj bo z njimi počel. Dileme, kdo bo vestno in odgovorno ravnal s temi podatki, so povsem na mestu. Andrej Brglez kot eno od pridobitev navaja možnost, da če bi v določenem okolju bili vsi telefoni povezani, potem bi lahko eden opozoril drugega na prihod oziroma nevarnost, ki se zaradi križanja udeležencev v prometu lahko pojavi.
O vožnji v jesenskem času. Ne gre samo za daljše noči, tudi podnevi je marsikaj drugače. Ker je svetloba drugačna, pa čeprav je dan, strokovnjak optik razlaga, da si lahko pomagamo s kvalitetnimi sončnimi očali, ki izboljšajo vidljivost. Sicer pa Andrej Brglez opozarja še na nekatere druge pasti med vožnjo. Ob še drugih, ki jih vsi poznamo, se dogaja tudi to, da včasih, predvsem če smo malce prehitri, avto enostavno ne uboga tako kot bi pričakovali. Volan zasukamo na levo, a vozilo še vedno sili naravnost. Mnogi nagonsko v takem trenutku volan še bolj zasukajo na levo, a to ne pomaga. Zakaj ga je treba zasukati nazaj na desno, razloži Andrej.
Za prihodnji teden je pri nas napovedan 7. simpozij E-mobility in 2. konferenca lokalne e-mobilnosti. Kot razlaga organizator Primož Lemež bo vsa stvar tokrat morala potekati preko internetnih povezav, kar je po eni strani tudi prednost, saj bo tako lahko sodelovalo nekaj strokovnjakov, ki sicer ne bi mogli priti na simpozij. Sicer gre pri nas na elektriko bolj počasi, a gre, trdi Lemež. Vozili smo električnega križanca tradicionalne angleške znamke MG, ki je že nekaj časa v kitajskih rokah. Pričakali pa smo tudi uradno predstavitev naslednjega električnega modela iz Volkswagna, to je ID.3. VW načrtuje do leta 2024 vložiti v razvoj električne mobilnosti 33 milijard evrov.
Če bi sklepali po medijski prisotnosti v zadnjem času, potem je zagotovo elektrika med pogonskimi gorivi v tem času najbolj aktualna in vroča. Andrej Brglez pa poudarja, da potekajo resna testiranja letal, ladij, tovornjakov in avtobusov na vodik. Če vodik kot pogonsko sredstvo prodre med te velike porabnike, potem bo zagotovo morala slediti tudi avtomobilska industrija. Fordov ranger wildtrack je atraktiven in zmogljiv poltovornjak, ki mu ob terenskih sposobnostih ne manjka tudi urbanih ambicij. Zabeležimo še prihod prenovljenega najbolj prodajanega Citroenovega modela C3.
Andrej Brglez se sprašuje, koliko ljudi bi še sedelo po lokalih ob cestah, če bi se zavedali, kaj jim prinašajo izpušne cevi mimovozečih avtomobilov.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Ustvarjalci TV oddaje Avtomobilnost so pred dnevi povabili voznike električnih skirojev na poligon, kjer so se preizkušali v obvladovanju vožnje in reševali tudi nekatere situacije, ki se pojavljajo v vsakdanjem prometu in so lahko izjemno nevarne, recimo zaviranje v sili in izogibanje oviri s skirojem sta lahko kar zahtevna manevra. Udeleženci so delili svoje izkušnje, ki jih doživljajo v stiku z drugimi udeleženci in opozarjali na nedorečenost, kar zadeva status skirojev v prometu. Vesna Marinko iz Agencije za varnost prometa je poudarila, da je status skiroja najbolje zakonsko urejen v Nemčiji, pri nas je še veliko vprašanj, na katere nimamo odgovorov, zakon pa je v nastajanju. Andrej Brglez pa je poudaril, da so električni skiroji šele prvi znanilci sprememb v mobilnosti, ki nas v prihodnosti čakajo v mestih. Zaenkrat pa pri nas še vedno velja, da jaz pazim na vse okrog sebe in upam, da tudi vsi ostali pazijo name in potem lahko to prometno vozlišče različnih udeležencev in hitrosti kolikor toliko varno funkcionira.
Tokrat se bomo posvetili vonjavam v avtomobilski kabini. Te so seveda še kako pomembne za dobro počutje. Mnogi bi verjetno pritrdili, da imajo najraje "vonj po novem", čeprav bi ga natančneje pravzaprav težko definirali. Zanimivo je, da so Kitajci tisti, ki vonjav v avtomobilu ne marajo, radi imajo nevtralen vonj. Ustvarjanje različnih vonjev v avtomobilu je sicer prava znanost, tisti, ki so specializirani za ustvarjanje in ločevanje vonjev, so sposobni zaznavati tudi do 8000 različnih vonjav.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Pri Evropski zvezi avtomobilskih proizvajalcev so razkrili, da je bilo na cestah EU ob koncu leta 2018 več kot 267 milijonov vozil, največ v Nemčiji, nekaj več kot 47 milijonov. Takrat je bil povprečen avto star 10,8 leta. Najstarejše avte vozijo v Litvi, Estoniji in Romuniji, starejše od Slovencev vozijo tudi Španci, Portugalci, Italijani, Grki, Hrvati. Daleč najmlajše avte vozijo v Luksemburgu, pa v Veliki Britaniji in Avstriji. Pri nas imamo sicer občutek, da je naš vozni park precej star, a je bila leta 2018 povprečna starost avtomobila v Sloveniji 10,1 leta, torej je bil celo nekaj mlajši od povprečja. Kar zadeva povprečje vozil na tisoč prebivalcev, pa je Slovenija s številko 652 celo na sedmem mestu v EU – evropsko povprečje je 610 motornih vozil. Številke so morda na nek način kar malo presenetljive, ampak Andrej Brglez ugotavlja, da obstajajo vzroki za to. Pogledati je treba nekaj deset let nazaj.
Digitalna tehnologija je v avtomobile prinesla uravnavanje funkcij na dotik. Lahko rečemo, da se je s tem začela nova doba, ponujajo se nove rešitve, nešteto funkcij, praktično vse, lahko upravljamo na zaslonu na dotik. K razmisleku o tem, kaj lahko prinesejo posledice upravljanja na zaslonih na dotik, je Andreja Brgleza navedla nedavna nesreča avtomobila Tesla Model 3 v Nemčiji oziroma razsodba tamkajšnjega sodišča po tem. Pogledamo tudi v vasico, kjer se vsi vozijo na elektriko, potem sedemo na – kot pravi Marko Radmilovič, 850 kubično kobilico in nato še v robustnega terenca, ki vas za 20 tisočakov brez sramu in težav zapelje tudi po avtocesti. Opozorimo tudi, da stlačiti pohištvo v avtomobil pogosto ni enostavno, prevoz pa je lahko tudi nevaren.
Pravzaprav je vseeno, v kakšnem avtomobilu prevažamo psa – no, prav je že, da ima dovolj prostora oziroma se počuti kolikor toliko v redu. Tokrat spomnimo na dejstvo, da se ljudje drugače obnašajo za volanom, se bolje počutijo, so bolj previdni, če prevažajo v avtomobilu psa. Da psi, dobro, pomirjujoče, vplivajo na voznike, so pokazale raziskave. V tem je prav gotovo nekaj resnice, pritrjuje tudi Andrej Brglez. Zapeljemo se s Suzukijem SX4 s-cross, ki je opremljen z mehkim hibridom.
Dizel, bencin, zadnje čase še elektrika – to so osnovne pogonske možnosti, ki jih poznamo in so nam razumljive. Tudi za hibride ste vsi seveda slišali, mnogi nekatere tudi poznate, najbolj zagotovo toyotine, ki so na tržišču že več kot 20 let. Spomniti pa moramo, da je zdaj je precej proizvajalcev, ki ponujajo hibridna vozila in da so med njimi tudi kar precejšnje razlike. Ker je tudi oznak kar nekaj, se prav lahko med vsemi temi kraticami tudi z lahkoto zmedemo. Andrej Brglez razloži, da v osnovi poznamo tri hibridna vozila: hibridno električno vozilo, priključno hibridno električno vozilo in mehko električno hibridno vozilo. Posvetimo se tudi novemu vozilu, ki je za mnoge Slovence še vedno avtomobil številka ena, za mnoge že več kot 40 let. Golf morda za koga v zadnji osmi generaciji celo ne bo najboljši, je pa zagotovo s svojo digitaliziranostjo avtomobil prihodnosti, da ne rečemo avtomobil iz prihodnosti.
Doktorica Darja Topolšek s Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru je skupaj s študenti izpeljala raziskovalni projekt z naslovom Prometno varnostni vidik asistenčnih sistemov v osebnih avtomobilih. Ugotovljeno je bilo, da kupci premalo poznajo asistenčne sisteme. Kar zadeva prodajalce v avtomobilskih salonih, jih večina trdi, da sisteme dobro poznajo, v resnici pa njihovo znanje ni tako zelo široko in jih potencialnim kupcem premalo natančno predstavljajo. Pogosto so mnogi varnostni sistemi skupaj v paketu z še drugimi dodatki, ki jih sicer kupec ne bi izbral. Ugotovljeno je bilo tudi, da večina kupcev asistenčnim sistemom še ne zaupa. Andrej Brglez poudarja, da se mnogi kupci potem, ko določen sistem spoznajo in ga preizkusijo (recimo radarski tempomat) navdušijo nad njim in se jim zdi nujno, da ga imajo. Vozil nas je Nissanov novi mali posebnež juke, ki je večji in udobnejši od predhodnika.
Asistenčni sistemi v osebnih avtomobilih – na to temo smo na Valu 202 že marsikaj povedali. Logično je, da se zdaj večina sistemov, ki pomagajo pri vožnji, jo naredijo bolj varno, včasih tudi bolj zabavno, seli tudi v motocikle. A vozilo na dveh kolesih je vseeno drugačno, tako se vsega ne da enostavno preseliti iz avtomobilov v motocikle, na primer zaviranja v sili, ki je v avtomobilih zelo uporabno in učinkovito. Eden takih modernih športno potovalnih motociklov je prav gotovo tudi BMW z oznako R 1250 RS. Tega je preizkušal Marko Radmilovič. Več o asistenčnih sistemih pa pove Andrej Brglez.
Argumenti, ki so fordovo kugo v zadnjem desetletju naredili tako popularno, so prostornost, prilagodljivost in velika izbira tako različic opreme, kot izbire agregatov in menjalnikov. Pri novem Audiju A3 ob odpiranju vrat sistem izstopajočega opozori na nevarnost od zadaj – radar zaznava premikanje 70 metrov daleč. Pri Toyoti so predstavili proace city. Gre za vozilo, ki ga že poznamo iz skupine PSA, torej berlingo oziroma rifter, pa tudi Opel combo life sodi v to skupino ožjih sorodnikov. Na voljo sta dve dolžini, v tovorni različici je 3,3 oziroma 4,3 kubičnega metra prostora, tako lahko tovorna različica sprejme dve evropaleti. V potniški različici je pri obeh dolžinah možno izbrati 5 ali 7 sedežev.
Kako natančni smo lahko pri napovedovanju mobilnosti v prihodnosti? Vemo da bo tudi jutri pomembna. Celo ključna. Na kaj najprej pomislimo, ko rečemo, da bo popolnoma drugačna. Da bo elektrificirana. Pa povezana, deljena in avtonomna. Pa je to res vse kar lahko vemo o prihodni mobilnosti. Janez Martinčič in Andrej Brglez povesta, da vemo še veliko več, a da bo treba novo prihodnost najprej tudi živeti v posebnem mestu - laboratoriju, ki ga na Japonskem gradi Toyota in v katerem se bodo ljudje naučili živeti z roboti. Ne samo avtomobilskimi, ampak tudi s številnimi drugimi.
Med vsemi dobrotami, ki jih prinaša nova octavia, posebej omenimo, da je to prva Škoda s prikazovalnikom »head-up«, z elektronskim načinom pretikanja samodejnega menjalnika, prvič tudi s tripodročno klimatsko napravo, ponuja pa tudi matrične žaromete LED. Beležimo tudi prihod novega Suzukijevega ignisa. Zapeljal pa nas je Volkswagen tiguan "Allspace", ki je imeniten in prostoren prevoznik.
Mnogi od nas še niso pripravljeni, da bi izpustili volan svojega vozila iz rok in prepustili upravljanje robotu. A avtonomna vožnja se napoveduje, prihaja. Andrej Brglez poudarja, da sta poti v avtonomno vožnjo dve: prva, tehnološka, bo hitra, tista druga, ki se ima zgoditi v naših glavah, pa bo bolj počasna. Vozili smo Nissan X-trail z dizlom in bencinarjem. Volkswagen predstavlja novi arteon, tudi v različici Shooting Brake, Opel napoveduje prihod nove mokke.
Danes spet na kolo, pravzaprav ga bomo tokrat najprej pritrdili na nosilec na našem avtomobilu. Pri tem opravilu moramo biti kar natančni, saj ima vožnja s kolesom na strehi ali pač na nosilcu zadaj svoje zakonitosti. Pred vožnjo moramo preveriti tlak v pnevmatikah – dodatna obtežitev pač zahteva prilagoditev. Vožnja s kolesi na strehi ali na nosilcu zadaj pa nato zahteva tudi dodatno pozornost, saj se obnašanje vozila v določenih situacijah lahko kar občutno spremeni. O povpraševanju in primerni izbiri nosilcev za kolesa bo spregovoril Luka Bobnar iz Thule Store iz Ljubljane, naj moramo biti še posebej pozorni ob prevažanju koles na avtomobilu pa bo opozoril Andrej Brglez.
Neveljaven email naslov