Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dandanes so motoristične čelade veliko bolj zračne, prav tako tudi zaščitne obleke, a ko je vročina tista prava, potem je jasno, da je tudi motoristom vroče.
Slovenski avto leta dokazuje, da si je naslov zaslužil. Za motoriste pa velja, da svoje motocikle vsi servisirajo na isti dan v letu
Ena izmed resnic pri motoristih je tudi ta, da bi radi pripeljali svoj motocikel na servis isti dan v letu – ko posije prvo spomladansko sonce. Priporočljivo je motocikel peljati k strokovnim serviserjem, ker se lahko nestrokovni posegi končajo veliko slabše kot lahko škoduje recimo nekaj domačega šušmarjenja na avtomobilu. Poleg tega je reden servis motornega kolesa še vedno manj zahteven, tudi cenejši in predvsem hitrejši kot podoben servis na avtomobilu. Priporočamo, da se prihodnjič odpravite na servis – recimo januarja.
Preverimo na hitro življenjske funkcije pri Fordu focus. Kot slovenski avto leta mora biti pod drobnogledom pogosteje kot drugi prebivalci avtomobilskega planeta. Ko nam pod radovedne prste prihajajo različne izpeljanke, različne karoserijske in motorne konfiguracije, smo vse bolj prepričani; znotraj žirije slovenskega avta leta smo se odločili pravilno. Focus je ta hip najbolj vznemirljiv avto, ki je še v dosegu običajnih smrtnikov. Preverili smo ga z opremo ST. Modni dodatki in vznemirljiva rdeča poudarjajo, da so imeli oblikovalci ali obilo sreče ali pa dovolj časa za res temeljit premislek. Razpotegnjena silhueta amazonske mačke, visoki boki in velika kolesa. Privlačna podoba sicer prinese tudi nekaj nevšečnosti. Prtljažnik ni volumenski rekorder, na zadnji klopi so steklene površine podobne tistim na batiskafih. Notranjost sledi zunanjosti, in ker ST spominja na športnost, je nekaj brušene kovine več kot dobrodošle. In ST se na cesti resnično izkaže. Kot za focus velja že nekaj generacij, je njegova lega na cesti vrhunska. V vseh razmerah predvidljiv in natančen prinaša, vsaj za nas, vozniške puriste, tudi velik prispevek k varnosti v prometu.
Težavica je agregat. Pridevnik ST nakazuje na nekaj zdrave brutalnosti, a benigni litrski trivaljnik z 92 kilovati komaj da kaj od sebe. Oziroma največ, kar iz sebe iztisne, je brbotajoč zvok, podoben tistemu v osemvaljnikih; ko pa je treba podobo prenesti na cesto, motorček hitro »poklekne«. Sicer vozi suvereno v vseh voznih razmerah, a nič več kot to. Tudi poraba goriva približno osem litrov nam spet sproža vprašanje o smiselnosti trivaljnega eksperimenta. A, kot rečeno, smo nekoliko nergaško razpoloženi vozniški puristi, na srečo pa ima Ford mogočih kombinacij agregata in menjalnika več kot dovolj.
Vrača se eden od rekorderjev v vseh mogočih avtomobilskih kategorijah. Toyota corolla je legenda. Od leta 1966 do danes si je zaslužila naziv najbolj prodajanega avtomobila na svetu. In po sorazmerno kratki ter očitno ne najbolj uspešni avanturi z aurisom se corolla vrača v svoji dvanajsti generaciji. Zgodba corolle je kompleksna, kot so kompleksne zgodbe predmetov, ki soustvarjajo človeško mobilnost neprekinjeno več kot pol stoletja. A bistvo ostaja – kakovosten in globalen avto za mase.
Pozorni opazovalci avtomobilskega vesolja zadnjih nekaj let ugotavljajo, da so toyote prelomile svojo, ne ravno hvalevredno tradicijo, prenehale so biti dolgočasne. Zadnjih nekaj modelov je oblikovanih sodobno, vznemirljivo, lahko rečemo kar “evropsko”! Tudi corolla sledi tem smernicam. V treh karoserijskih različicah nagovarja velik krog voznikov, s skoraj že premiumsko notranjostjo pa kaže moč največjega proizvajalca avtomobilov na planetu. In seveda – corolla je najnovejši maneken Toyotine zaveze do hibridnega pogona, za katerega se zdi, da danes razpolaga z najmočnejšimi argumenti med iskalci alternativnih pogonov. Corolla v golfov razred zagotovo prinaša vedno dobrodošel prepih, o tem ni dvoma.
Še enega novinca smo spoznali te dni – to je Volkswagnov najmanjši kompaktni križanec t-cross, ki je še za 12 cm krajši od večjega brata t-roca. Kar zadeva oblikovanje, se novinec zgleduje po sorodstvu, tudi po največjem touaregu, pa tudi v notranjosti ni dvoma, da gre za natančno zasnovan in kakovosten izdelek, ki so mu že v osnovni model vgradili kopico asistenčnih sistemov. Za zdaj je na voljo le litrski trivaljnik s 70 ali 85 kilovati moči (t-crossov s takim motorjem bodo prodali daleč največ), prihaja pa še dizelski 70-kilovatni 1,6 TDI. Menjalnik je lahko tudi samodejni DSG, štirikolesnega pogona ne bo. Cene gredo od 16 tisočakov navzgor, letos bi jih prodali 1600.
868 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Dandanes so motoristične čelade veliko bolj zračne, prav tako tudi zaščitne obleke, a ko je vročina tista prava, potem je jasno, da je tudi motoristom vroče.
Slovenski avto leta dokazuje, da si je naslov zaslužil. Za motoriste pa velja, da svoje motocikle vsi servisirajo na isti dan v letu
Ena izmed resnic pri motoristih je tudi ta, da bi radi pripeljali svoj motocikel na servis isti dan v letu – ko posije prvo spomladansko sonce. Priporočljivo je motocikel peljati k strokovnim serviserjem, ker se lahko nestrokovni posegi končajo veliko slabše kot lahko škoduje recimo nekaj domačega šušmarjenja na avtomobilu. Poleg tega je reden servis motornega kolesa še vedno manj zahteven, tudi cenejši in predvsem hitrejši kot podoben servis na avtomobilu. Priporočamo, da se prihodnjič odpravite na servis – recimo januarja.
Preverimo na hitro življenjske funkcije pri Fordu focus. Kot slovenski avto leta mora biti pod drobnogledom pogosteje kot drugi prebivalci avtomobilskega planeta. Ko nam pod radovedne prste prihajajo različne izpeljanke, različne karoserijske in motorne konfiguracije, smo vse bolj prepričani; znotraj žirije slovenskega avta leta smo se odločili pravilno. Focus je ta hip najbolj vznemirljiv avto, ki je še v dosegu običajnih smrtnikov. Preverili smo ga z opremo ST. Modni dodatki in vznemirljiva rdeča poudarjajo, da so imeli oblikovalci ali obilo sreče ali pa dovolj časa za res temeljit premislek. Razpotegnjena silhueta amazonske mačke, visoki boki in velika kolesa. Privlačna podoba sicer prinese tudi nekaj nevšečnosti. Prtljažnik ni volumenski rekorder, na zadnji klopi so steklene površine podobne tistim na batiskafih. Notranjost sledi zunanjosti, in ker ST spominja na športnost, je nekaj brušene kovine več kot dobrodošle. In ST se na cesti resnično izkaže. Kot za focus velja že nekaj generacij, je njegova lega na cesti vrhunska. V vseh razmerah predvidljiv in natančen prinaša, vsaj za nas, vozniške puriste, tudi velik prispevek k varnosti v prometu.
Težavica je agregat. Pridevnik ST nakazuje na nekaj zdrave brutalnosti, a benigni litrski trivaljnik z 92 kilovati komaj da kaj od sebe. Oziroma največ, kar iz sebe iztisne, je brbotajoč zvok, podoben tistemu v osemvaljnikih; ko pa je treba podobo prenesti na cesto, motorček hitro »poklekne«. Sicer vozi suvereno v vseh voznih razmerah, a nič več kot to. Tudi poraba goriva približno osem litrov nam spet sproža vprašanje o smiselnosti trivaljnega eksperimenta. A, kot rečeno, smo nekoliko nergaško razpoloženi vozniški puristi, na srečo pa ima Ford mogočih kombinacij agregata in menjalnika več kot dovolj.
Vrača se eden od rekorderjev v vseh mogočih avtomobilskih kategorijah. Toyota corolla je legenda. Od leta 1966 do danes si je zaslužila naziv najbolj prodajanega avtomobila na svetu. In po sorazmerno kratki ter očitno ne najbolj uspešni avanturi z aurisom se corolla vrača v svoji dvanajsti generaciji. Zgodba corolle je kompleksna, kot so kompleksne zgodbe predmetov, ki soustvarjajo človeško mobilnost neprekinjeno več kot pol stoletja. A bistvo ostaja – kakovosten in globalen avto za mase.
Pozorni opazovalci avtomobilskega vesolja zadnjih nekaj let ugotavljajo, da so toyote prelomile svojo, ne ravno hvalevredno tradicijo, prenehale so biti dolgočasne. Zadnjih nekaj modelov je oblikovanih sodobno, vznemirljivo, lahko rečemo kar “evropsko”! Tudi corolla sledi tem smernicam. V treh karoserijskih različicah nagovarja velik krog voznikov, s skoraj že premiumsko notranjostjo pa kaže moč največjega proizvajalca avtomobilov na planetu. In seveda – corolla je najnovejši maneken Toyotine zaveze do hibridnega pogona, za katerega se zdi, da danes razpolaga z najmočnejšimi argumenti med iskalci alternativnih pogonov. Corolla v golfov razred zagotovo prinaša vedno dobrodošel prepih, o tem ni dvoma.
Še enega novinca smo spoznali te dni – to je Volkswagnov najmanjši kompaktni križanec t-cross, ki je še za 12 cm krajši od večjega brata t-roca. Kar zadeva oblikovanje, se novinec zgleduje po sorodstvu, tudi po največjem touaregu, pa tudi v notranjosti ni dvoma, da gre za natančno zasnovan in kakovosten izdelek, ki so mu že v osnovni model vgradili kopico asistenčnih sistemov. Za zdaj je na voljo le litrski trivaljnik s 70 ali 85 kilovati moči (t-crossov s takim motorjem bodo prodali daleč največ), prihaja pa še dizelski 70-kilovatni 1,6 TDI. Menjalnik je lahko tudi samodejni DSG, štirikolesnega pogona ne bo. Cene gredo od 16 tisočakov navzgor, letos bi jih prodali 1600.
Tokrat bomo "servirali" nekaj poudarkov iz zadnjega testa zimskih pnevmatik, pri katerem je sodelovala tudi naša AMZS. Čeprav so pnevmatike vedno kvalitetnejše, pa se na trgu še vedno pojavljajo tudi take, ki ne zadostijo varnostnim normativom. Med 28 testiranimi so bile štiri take, ki jih AMZS ne priporoča za uporabo. Razlika je vidna na mokri podlagi, kjer se dobra pnevmatika že zaustavi, nekvalitetna pa se na isti točki še vedno pelje s hitrostjo skoraj 30 km/h. Zapeljali bomo dva Forda iz skupine dostavnikov: transit je pravi dostavnik, tourneo custom pa lahko pelje osem potnikov in tudi precej prtljage.
Kar zadeva avtomobilsko industrijo, ta z velikimi koraki v zadnjih letih lovi električno prihodnost. Je pa res, da se je prodaja električnih vozil v zadnjih mesecih malce ustavila. Verjamemo pa, da imajo predvsem Kitajci na tem področju še kakšnega aduta v rokavu in bodo v električno prihodnost še odločno pospeševali. Za Kitajsko se zdi, da nas bo osvojila z avtomobili, ki so vedno bolj konkurenčni.
Svetovna avtomobilistična organizacija FIA je v teh dneh zaznamovala 120 let od nastanka. Danes združuje 243 članic iz 147 držav, ki skušajo v njenem okviru poenotiti različne nacionalne avtomobilske organizacije in spodbujati tako avtomobilske športe kot tudi mobilnost kot tako. FIA deluje na dveh ločenih, a enakopravnih stebrih. Eden je Svetovni svet za avtomotošport, drugi pa Svetovni svet za mobilnost.
Tudi pri nas ni malo tistih, ki se dobro počutijo predvsem v velikih, visokih in zmogljivih avtomobilih, čeprav jih na evropskih tleh še zdaleč ni toliko kot recimo v Združenih državah. Ne glede na to, ali je želja po takšnih avtomobilih odraz realnih potreb ali dobro usmerjenega marketinškega ustvarjanja želja po njih, imajo tovrstni avtomobili nekaj posebnosti, žal tudi smrtno nevarnih. Poskusi so namreč pokazali, da voznik s svojega mesta ne more videti otrok, ki so pred sprednjo masko – v enem od poskusov so jih pred avto posedli kar sedemnajst, ne da bi bili v voznikovem vidnem polju. Tudi višina in mesto, na katero je v avtomobilu nameščen motor, močno povečata verjetnost za hude poškodbe pešcev, slabša preglednost izza volana pa povečuje število poškodovanih kolesarjev in motoristov.
Evropske volitve so blizu, zato ob tem morda pogosteje razmišljamo, kako blizu nam je pravzaprav dogajanje v organih, ki vodijo Evropo. S čim se ukvarjajo, kakšen vpliv imajo naši predstavniki, poslanci, kakšen glas imajo? Andrej Brglez, ki je tudi član Sveta FIA za mobilnost in turizem, enega od najpomembnejših teles mednarodne avtomobilistične zveze FIA, pravi, da so v Evropi, kar zadeva mobilnost, nujno potrebne spremembe. Vprašanj je po njegovih besedah ogromno, odgovorov pa malo.
Taktni vozni red je že dolgo poznan v številnih evropskih državah, pomeni pa redne odhode vlakov in avtobusov v določenih intervalih.
Kako hitro se lahko ustavi voznik e-skiroja, če mu nekaj nenadoma prekriža pot. Pri Zavarovalnici Triglav se zdaj lahko pohvalijo z novo pridobitvijo, in sicer s simulatorjem vožnje z električnim skirojem, ki voznikom lahko pokaže, kako hitro se je mogoče ustaviti, kakšna je zavorna pot. Prve izkušnje so zanimive in zgovorne, namreč ni jih malo, ki se uštejejo in začnejo prepozno zavirati in pač trčijo v oviro, ki je lahko marsikaj ali marsikdo. O novi pridobitvi in izkušnjah na simulatorju bomo govorili z vodjo projektov za varno mobilnost pri omenjeni zavarovalnici Ano Cergolj Kebler in strokovnim sodelavcem oddaje Andrejem Brglezom.
O kitajskem avtomobilskem trgu in prodoru kitajskih avtomobilov tudi k nam se zadnje čase veliko govori. Lani je na naše ceste zapeljalo okrog 1100 avtomobilov s Kitajske, letos jih bo gotovo več. Kako je poslovati s Kitajci, kako oni gledajo na naš trg in kako poskušajo s svojimi izdelki prodreti v svet?
Pri nas so avtomobilski saloni praktično preživeti, povsem drugače pa je na Kitajskem. Tam je avtomobilski val neverjetno velik, praktično čez noč je nastalo preko sto avtomobilskih znamk, proizvodne številke gredo v milijone. Da so avtomobili na pohodu, dokazuje tudi nedavni avtomobilski salon v Pekingu, ki si ga je v desetih dneh ogledalo skoraj 900 tisoč obiskovalcev, videli pa so kar 117 svetovnih premier in 278 električnih in plug-in hibridnih vozil.
Čeprav je zavorni sistem ABS tudi na motorjih prisoten že več desetletij, je med motoristi pogosto še vedno aktualna debata o tem, ali se lahko kdo hitreje ustavi z zavornim sistemom ABS ali ne.
Število električnih vozil na cesti je iz dneva v dan večje. Kako je in bo s servisi, strokovnimi kadri, kako z recikliranjem baterij? Pa ne gre samo za baterije, zraven so še elektromotorji in kup elektronike, za katero so potrebna nova znanja in nova opremljenost servisnih delavnic. Da je to nujno in da se je električni prihodnosti treba prilagoditi zdaj, poudarja Andrej Brglez. Pred dnevi so odprli središče za baterije osebnih in gospodarskih vozil. Kako deluje in kako je opremljeno, o tem generalni direktor skupine Emil Frey za Slovenijo Jožko Tomšič.
Slovenska avtomobilska industrija predstavlja v celoti 10 odstotkov slovenskega bruto domačega proizvoda, podjetja v tej dejavnosti prispevajo k petini slovenskega izvoza, zato je nujno, da se prestrukturirajo v skladu z digitalnim in zelenim prehodom. Zato so bo vlada prizadevala do leta 2027 zagotoviti 200 milijonov evrov. Da gre za edinstveno povezovanje med državo, znanostjo in gospodarstvom.
Lahko bi rekli, da razvoj v gumarski industriji sicer napreduje, a so na drugi strani spremembe počasne, rast majhna in prodaja težka, ker je ponudbe veliko. Zdaj pa kaže, da se le začenjajo bolj konkretne spremembe, ki jih določajo električni avtomobili. Kakšni so rezultati raziskav na tem področju in kaj se obeta?
Lahko bi rekli, da razvoj v gumarski industriji sicer napreduje, a so na drugi strani spremembe počasne, rast majhna in prodaja težka, ker je ponudbe veliko. Zdaj pa kaže, da se le začenjajo bolj konkretne spremembe, ki jih določajo električni avtomobili. Kakšni so rezultati raziskav na tem področju in kaj se obeta, je Janez Martinčič preveril pri poznavalcu avtomobilov in mobilnosti Andreju Brglezu.
Z Andrejem Brglezom o tem, da so oglasi za avtomobile dandanes zelo pestri, včasih tudi že čez mejo dobrega okusa. V zadnjem času so posamezne reklame za avtomobile bolj ozko usmerjene, namenjene točno določenim skupinam uporabnikov. Na ta način skušajo proizvajalci oziroma prodajalci ta ali oni avtomobil približati točno določeni osebi in jo prepričati, da je namenjen prav njej. Ni dvoma, da na mnoge potencialne kupce tovrstna reklama bolj ali manj deluje.
Letos bo, kar zadeva obisk Planice, že drugo leto zapored obiskovalcem v pomoč car-sharing platforma "Shareplanica". Na ta način poskušajo zmanjšati število avtomobilov na parkiriščih ob prizorišču. Letos pa so akcijo še nadgradili, na platformi se namreč lahko povezujejo osebe z invalidnostjo, ki bi želele priti v Planico in tisti, ki so jih pripravljeni tja peljati. Pokrovitelj akcije je Mastercard, med ambasadorji akcije pa je tudi nekaj znanih imen, med njimi Jurij Tepeš in Cene Prevc.
Ob svetovnem dnevu varčevanja z energijo in trajnostnega odnosa do okolja sta Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo in Agencija za varnost prometa ustvarila novo video-kampanjo 'Vsi smo na isti poti'. V njej poudarjajo pomen medsebojnega spoštovanja in ozaveščenosti vseh udeležencev v prometu. V glavni vlogi nastopa kolesar, ki med vožnjo opazuje, kako se do njega obnašajo drugi udeleženci v prometu, seveda pa se mora tudi sam obnašati strpno in prijazno do drugih. Sogovornika Janeza Martinčiča bosta nacionalni koordinator za kolesarjenje Gregor Steklačič in igralka Gorka Berden, ki nastopa v spotih.
Po slovenskem avtu leta 2024 smo zdaj dobili tudi evropski avto leta. To je električni renault scenic e-tech. Med glasovalci je že nekaj let slovenski novinar Sebastjan Plevnjak.
Avtomobili postajajo vse večji, pa tudi težji, predvsem so na teži pridobili električni avtomobili. Ta rast avtomobilov ima seveda svoje vzroke in prednosti, imajo pa vse te povečave tudi nekatere negativne posledice. Zato se tudi Andrej Brglez upravičeno sprašuje, če smo ubrali pravo pot, saj predvsem okolju na ta način zagotovo ne delamo usluge.
Kako zanesljivi so avtomobili, ki jih vozimo? Izpostavljamo rezultate mednarodne raziskave o zadovoljstvu z avtomobili. Lani spomladi in poleti je potekala v več evropskih državah, tudi v Sloveniji, skupno pa je v njej sodelovalo več kot 30.000 potrošnikov za približno toliko avtomobilov.
Neveljaven email naslov