Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Motorji in motoristi. Zadnjič smo opozarjali, kako določene izboljšave, asistenčni sistemi, ki omogočajo več, lahko hkrati pomenijo, da motoristi iščejo nove meje svojih sposobnosti in sposobnosti motocikla, kar lahko predstavlja dodatno nevarnost. Andrej Brglez poroča o današnjih motociklih, ki so tehnološko izjemno napredni in pobirajo dodatke in opremo iz avtomobilov. Vse to pomeni več varnosti in udobja, a hkrati igračkanje z vsem, kar nudijo moderni motocikli pomeni tudi, da to odvrača koncentracijo motorista od vožnje, kar pa ni dobro. Pa še nekaj; ali lahko motoristi dandanes z motocikli, ki nudijo in omogočajo toliko vsega, lahko sploh še ujamejo take občutke, kot so jih lahko na dveh kolesih občutili nekdaj?
Koliko se je voznik, motorist, še sposoben med vožnjo ukvarjati z vsemi dodatki in nastavitvami, ki sicer pomenijo več udobja in varnosti, vendar hkrati odvračajo pozornost od vožnje
Motorji in motoristi. Zadnjič smo opozarjali, kako določene izboljšave, asistenčni sistemi, ki omogočajo več, lahko hkrati pomenijo, da motoristi iščejo nove meje svojih sposobnosti in sposobnosti motocikla, kar lahko predstavlja dodatno nevarnost. Andrej Brglez poroča o današnjih motociklih, ki so tehnološko izjemno napredni in pobirajo dodatke in opremo iz avtomobilov. Vse to pomeni več varnosti in udobja, a hkrati igračkanje z vsem, kar nudijo moderni motocikli, pomeni tudi, da to odvrača koncentracijo motorista od vožnje, kar pa ni dobro. Pa še nekaj; ali lahko motoristi dandanes z motocikli, ki nudijo in omogočajo toliko vsega, lahko sploh še ujamejo take občutke, kot so jih lahko na dveh kolesih občutili nekdaj?
Čeprav časi karavanskim modelom pa tudi enoprostorcem niso več tako zelo prijazni kot so bili nekdaj, pa mnogim tovrstne različice še vedno ustrezajo in temu sledijo tudi proizvajalci. Mercedes je tako pred časom prenovil in oplemenitil svoj razred C (nas je zapeljal tisti z oznako T, kar pomeni karavansko izpeljanko), na novo pa so oblikovali in izdelali tudi B-ja, ki je zdaj opazno bolj privlačen od predhodnika.
Razred C je bil že prej skladno grajen in eleganten, tudi v karavanski različici, tako da kakšni opaznejši oblikovalski posegi niti niso bili potrebni. V notranjosti je po novem najbolj opazna predvsem digitalna armaturna plošča, sicer je vse kot mora biti, natančno in udobno. Testno vozilo se je bahalo še s paketom AMG, ki prestižu doda še pridih športnosti.
Zanimiva novost je bila nameščena pod motornim pokrovom; oznaka 200 namreč pomeni, da vozilo poganja 1,5 litrski turbo bencinski motor z močjo 135 kilovatov in z 10 kilovatnim električnim motorjem v hibridni 48-voltni električni napeljavi. Motor je dovolj zmogljiv in prožen, samodejni 9-stopenjski menjalnik deluje brezhibno, s štirikolesnim pogonom in prilagodljivim blaženjem se da kakšen ovinek varno speljati tudi z malo višjo hitrostjo. Ob vsem veselju, ki ga lahko občutite med vožnjo pa je treba dodati, da boste povprečno porabo težko spravili pod osem litrov. Pa še o ceni – z obilico dodanih dobrot, ki smo jih bili deležni v testnem avtomobilu, se cena približa 70 tisočakom.
Novi razred B pa je že na pogled čisto nekaj drugega, če bi ga primerjali s predhodnikom. Podobnosti z atraktivnim manjšim A-jem ne more skriti, podobno sodobno opremljen je tudi v notranjosti. Ob tem, da je nekoliko večji od A-ja, je seveda bistveno , da se sedi za 9 cm višje, kar je en od značilnosti, ki kaže na to, da vendarle gre za enoprostorca, čeprav – bomo rekli, na videz to kar dobro skriva.
V našem primeru je testni avtomobil nosil oznako 220 d, kar napoveduje opremljenost z dvolitrskim dizlom, ki zmore kar 140 kilovatov, menjalnik pa je bil seveda 8-stopenjski robotizirani z dvema sklopkama. Moči več kot dovolj, da ne rečemo preveč, povprečna poraba pa malo več kot šest litrov, če pretirano ne pritiskamo. Tudi v B-ju nas je razvajal AMG paket, ki namiguje na športnost, čeprav sta v B-ju še vedno udobje in eleganca v ospredju. Testni avtomobil je bil opremljen tudi z množico kamer in tipal, tako da smo lahko ves čas na tekočem, kaj se dogaja okrog nas in z nami. Recimo še to, da podvozje s prilagodljivim vzmetenjem skrbi za to, da čim manj občutimo neravnine na cestišču, a nam po drugi strani zaradi velikih in nizkopresečnih gum vseeno včasih malce strese zadnjico.
Enoprostornik, ki si s kombilimuzinsko pojavo upa izzivati križance ali športne terence, ki so zadnja leta preplavili naš planet, opremljen z najzmogljivejšim dizlom in vsem naštetim (in tega res ni malo), stane preko 50 tisočakov, kar pomeni, da je dvakrat dražji od osnovne različice. Zaračunavanje dodatkov gre Nemcem res dobro od rok, to vemo že dolgo.
Na cestah v Zgornjem Posočju zdaj poskušajo še z eno obliko preventivnih dejavnosti, da bi povečali prometno varnost na tistem območju. Tako so policisti skupaj z Javno Agencijo za varnost prometa pred dnevi začeli ob cestah postavljati silhuete policistov in policistk z radarji. Slovenska policija je podobne silhuete v preteklosti že uporabljala; vozniki so zmanjševali hitrost, ko so jih opazili. Posledično se je promet umiril. Na pozitiven učinek računajo tudi zdaj.
868 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Motorji in motoristi. Zadnjič smo opozarjali, kako določene izboljšave, asistenčni sistemi, ki omogočajo več, lahko hkrati pomenijo, da motoristi iščejo nove meje svojih sposobnosti in sposobnosti motocikla, kar lahko predstavlja dodatno nevarnost. Andrej Brglez poroča o današnjih motociklih, ki so tehnološko izjemno napredni in pobirajo dodatke in opremo iz avtomobilov. Vse to pomeni več varnosti in udobja, a hkrati igračkanje z vsem, kar nudijo moderni motocikli pomeni tudi, da to odvrača koncentracijo motorista od vožnje, kar pa ni dobro. Pa še nekaj; ali lahko motoristi dandanes z motocikli, ki nudijo in omogočajo toliko vsega, lahko sploh še ujamejo take občutke, kot so jih lahko na dveh kolesih občutili nekdaj?
Koliko se je voznik, motorist, še sposoben med vožnjo ukvarjati z vsemi dodatki in nastavitvami, ki sicer pomenijo več udobja in varnosti, vendar hkrati odvračajo pozornost od vožnje
Motorji in motoristi. Zadnjič smo opozarjali, kako določene izboljšave, asistenčni sistemi, ki omogočajo več, lahko hkrati pomenijo, da motoristi iščejo nove meje svojih sposobnosti in sposobnosti motocikla, kar lahko predstavlja dodatno nevarnost. Andrej Brglez poroča o današnjih motociklih, ki so tehnološko izjemno napredni in pobirajo dodatke in opremo iz avtomobilov. Vse to pomeni več varnosti in udobja, a hkrati igračkanje z vsem, kar nudijo moderni motocikli, pomeni tudi, da to odvrača koncentracijo motorista od vožnje, kar pa ni dobro. Pa še nekaj; ali lahko motoristi dandanes z motocikli, ki nudijo in omogočajo toliko vsega, lahko sploh še ujamejo take občutke, kot so jih lahko na dveh kolesih občutili nekdaj?
Čeprav časi karavanskim modelom pa tudi enoprostorcem niso več tako zelo prijazni kot so bili nekdaj, pa mnogim tovrstne različice še vedno ustrezajo in temu sledijo tudi proizvajalci. Mercedes je tako pred časom prenovil in oplemenitil svoj razred C (nas je zapeljal tisti z oznako T, kar pomeni karavansko izpeljanko), na novo pa so oblikovali in izdelali tudi B-ja, ki je zdaj opazno bolj privlačen od predhodnika.
Razred C je bil že prej skladno grajen in eleganten, tudi v karavanski različici, tako da kakšni opaznejši oblikovalski posegi niti niso bili potrebni. V notranjosti je po novem najbolj opazna predvsem digitalna armaturna plošča, sicer je vse kot mora biti, natančno in udobno. Testno vozilo se je bahalo še s paketom AMG, ki prestižu doda še pridih športnosti.
Zanimiva novost je bila nameščena pod motornim pokrovom; oznaka 200 namreč pomeni, da vozilo poganja 1,5 litrski turbo bencinski motor z močjo 135 kilovatov in z 10 kilovatnim električnim motorjem v hibridni 48-voltni električni napeljavi. Motor je dovolj zmogljiv in prožen, samodejni 9-stopenjski menjalnik deluje brezhibno, s štirikolesnim pogonom in prilagodljivim blaženjem se da kakšen ovinek varno speljati tudi z malo višjo hitrostjo. Ob vsem veselju, ki ga lahko občutite med vožnjo pa je treba dodati, da boste povprečno porabo težko spravili pod osem litrov. Pa še o ceni – z obilico dodanih dobrot, ki smo jih bili deležni v testnem avtomobilu, se cena približa 70 tisočakom.
Novi razred B pa je že na pogled čisto nekaj drugega, če bi ga primerjali s predhodnikom. Podobnosti z atraktivnim manjšim A-jem ne more skriti, podobno sodobno opremljen je tudi v notranjosti. Ob tem, da je nekoliko večji od A-ja, je seveda bistveno , da se sedi za 9 cm višje, kar je en od značilnosti, ki kaže na to, da vendarle gre za enoprostorca, čeprav – bomo rekli, na videz to kar dobro skriva.
V našem primeru je testni avtomobil nosil oznako 220 d, kar napoveduje opremljenost z dvolitrskim dizlom, ki zmore kar 140 kilovatov, menjalnik pa je bil seveda 8-stopenjski robotizirani z dvema sklopkama. Moči več kot dovolj, da ne rečemo preveč, povprečna poraba pa malo več kot šest litrov, če pretirano ne pritiskamo. Tudi v B-ju nas je razvajal AMG paket, ki namiguje na športnost, čeprav sta v B-ju še vedno udobje in eleganca v ospredju. Testni avtomobil je bil opremljen tudi z množico kamer in tipal, tako da smo lahko ves čas na tekočem, kaj se dogaja okrog nas in z nami. Recimo še to, da podvozje s prilagodljivim vzmetenjem skrbi za to, da čim manj občutimo neravnine na cestišču, a nam po drugi strani zaradi velikih in nizkopresečnih gum vseeno včasih malce strese zadnjico.
Enoprostornik, ki si s kombilimuzinsko pojavo upa izzivati križance ali športne terence, ki so zadnja leta preplavili naš planet, opremljen z najzmogljivejšim dizlom in vsem naštetim (in tega res ni malo), stane preko 50 tisočakov, kar pomeni, da je dvakrat dražji od osnovne različice. Zaračunavanje dodatkov gre Nemcem res dobro od rok, to vemo že dolgo.
Na cestah v Zgornjem Posočju zdaj poskušajo še z eno obliko preventivnih dejavnosti, da bi povečali prometno varnost na tistem območju. Tako so policisti skupaj z Javno Agencijo za varnost prometa pred dnevi začeli ob cestah postavljati silhuete policistov in policistk z radarji. Slovenska policija je podobne silhuete v preteklosti že uporabljala; vozniki so zmanjševali hitrost, ko so jih opazili. Posledično se je promet umiril. Na pozitiven učinek računajo tudi zdaj.
Tokrat bomo "servirali" nekaj poudarkov iz zadnjega testa zimskih pnevmatik, pri katerem je sodelovala tudi naša AMZS. Čeprav so pnevmatike vedno kvalitetnejše, pa se na trgu še vedno pojavljajo tudi take, ki ne zadostijo varnostnim normativom. Med 28 testiranimi so bile štiri take, ki jih AMZS ne priporoča za uporabo. Razlika je vidna na mokri podlagi, kjer se dobra pnevmatika že zaustavi, nekvalitetna pa se na isti točki še vedno pelje s hitrostjo skoraj 30 km/h. Zapeljali bomo dva Forda iz skupine dostavnikov: transit je pravi dostavnik, tourneo custom pa lahko pelje osem potnikov in tudi precej prtljage.
Kar zadeva avtomobilsko industrijo, ta z velikimi koraki v zadnjih letih lovi električno prihodnost. Je pa res, da se je prodaja električnih vozil v zadnjih mesecih malce ustavila. Verjamemo pa, da imajo predvsem Kitajci na tem področju še kakšnega aduta v rokavu in bodo v električno prihodnost še odločno pospeševali. Za Kitajsko se zdi, da nas bo osvojila z avtomobili, ki so vedno bolj konkurenčni.
Svetovna avtomobilistična organizacija FIA je v teh dneh zaznamovala 120 let od nastanka. Danes združuje 243 članic iz 147 držav, ki skušajo v njenem okviru poenotiti različne nacionalne avtomobilske organizacije in spodbujati tako avtomobilske športe kot tudi mobilnost kot tako. FIA deluje na dveh ločenih, a enakopravnih stebrih. Eden je Svetovni svet za avtomotošport, drugi pa Svetovni svet za mobilnost.
Tudi pri nas ni malo tistih, ki se dobro počutijo predvsem v velikih, visokih in zmogljivih avtomobilih, čeprav jih na evropskih tleh še zdaleč ni toliko kot recimo v Združenih državah. Ne glede na to, ali je želja po takšnih avtomobilih odraz realnih potreb ali dobro usmerjenega marketinškega ustvarjanja želja po njih, imajo tovrstni avtomobili nekaj posebnosti, žal tudi smrtno nevarnih. Poskusi so namreč pokazali, da voznik s svojega mesta ne more videti otrok, ki so pred sprednjo masko – v enem od poskusov so jih pred avto posedli kar sedemnajst, ne da bi bili v voznikovem vidnem polju. Tudi višina in mesto, na katero je v avtomobilu nameščen motor, močno povečata verjetnost za hude poškodbe pešcev, slabša preglednost izza volana pa povečuje število poškodovanih kolesarjev in motoristov.
Evropske volitve so blizu, zato ob tem morda pogosteje razmišljamo, kako blizu nam je pravzaprav dogajanje v organih, ki vodijo Evropo. S čim se ukvarjajo, kakšen vpliv imajo naši predstavniki, poslanci, kakšen glas imajo? Andrej Brglez, ki je tudi član Sveta FIA za mobilnost in turizem, enega od najpomembnejših teles mednarodne avtomobilistične zveze FIA, pravi, da so v Evropi, kar zadeva mobilnost, nujno potrebne spremembe. Vprašanj je po njegovih besedah ogromno, odgovorov pa malo.
Taktni vozni red je že dolgo poznan v številnih evropskih državah, pomeni pa redne odhode vlakov in avtobusov v določenih intervalih.
Kako hitro se lahko ustavi voznik e-skiroja, če mu nekaj nenadoma prekriža pot. Pri Zavarovalnici Triglav se zdaj lahko pohvalijo z novo pridobitvijo, in sicer s simulatorjem vožnje z električnim skirojem, ki voznikom lahko pokaže, kako hitro se je mogoče ustaviti, kakšna je zavorna pot. Prve izkušnje so zanimive in zgovorne, namreč ni jih malo, ki se uštejejo in začnejo prepozno zavirati in pač trčijo v oviro, ki je lahko marsikaj ali marsikdo. O novi pridobitvi in izkušnjah na simulatorju bomo govorili z vodjo projektov za varno mobilnost pri omenjeni zavarovalnici Ano Cergolj Kebler in strokovnim sodelavcem oddaje Andrejem Brglezom.
O kitajskem avtomobilskem trgu in prodoru kitajskih avtomobilov tudi k nam se zadnje čase veliko govori. Lani je na naše ceste zapeljalo okrog 1100 avtomobilov s Kitajske, letos jih bo gotovo več. Kako je poslovati s Kitajci, kako oni gledajo na naš trg in kako poskušajo s svojimi izdelki prodreti v svet?
Pri nas so avtomobilski saloni praktično preživeti, povsem drugače pa je na Kitajskem. Tam je avtomobilski val neverjetno velik, praktično čez noč je nastalo preko sto avtomobilskih znamk, proizvodne številke gredo v milijone. Da so avtomobili na pohodu, dokazuje tudi nedavni avtomobilski salon v Pekingu, ki si ga je v desetih dneh ogledalo skoraj 900 tisoč obiskovalcev, videli pa so kar 117 svetovnih premier in 278 električnih in plug-in hibridnih vozil.
Čeprav je zavorni sistem ABS tudi na motorjih prisoten že več desetletij, je med motoristi pogosto še vedno aktualna debata o tem, ali se lahko kdo hitreje ustavi z zavornim sistemom ABS ali ne.
Število električnih vozil na cesti je iz dneva v dan večje. Kako je in bo s servisi, strokovnimi kadri, kako z recikliranjem baterij? Pa ne gre samo za baterije, zraven so še elektromotorji in kup elektronike, za katero so potrebna nova znanja in nova opremljenost servisnih delavnic. Da je to nujno in da se je električni prihodnosti treba prilagoditi zdaj, poudarja Andrej Brglez. Pred dnevi so odprli središče za baterije osebnih in gospodarskih vozil. Kako deluje in kako je opremljeno, o tem generalni direktor skupine Emil Frey za Slovenijo Jožko Tomšič.
Slovenska avtomobilska industrija predstavlja v celoti 10 odstotkov slovenskega bruto domačega proizvoda, podjetja v tej dejavnosti prispevajo k petini slovenskega izvoza, zato je nujno, da se prestrukturirajo v skladu z digitalnim in zelenim prehodom. Zato so bo vlada prizadevala do leta 2027 zagotoviti 200 milijonov evrov. Da gre za edinstveno povezovanje med državo, znanostjo in gospodarstvom.
Lahko bi rekli, da razvoj v gumarski industriji sicer napreduje, a so na drugi strani spremembe počasne, rast majhna in prodaja težka, ker je ponudbe veliko. Zdaj pa kaže, da se le začenjajo bolj konkretne spremembe, ki jih določajo električni avtomobili. Kakšni so rezultati raziskav na tem področju in kaj se obeta?
Lahko bi rekli, da razvoj v gumarski industriji sicer napreduje, a so na drugi strani spremembe počasne, rast majhna in prodaja težka, ker je ponudbe veliko. Zdaj pa kaže, da se le začenjajo bolj konkretne spremembe, ki jih določajo električni avtomobili. Kakšni so rezultati raziskav na tem področju in kaj se obeta, je Janez Martinčič preveril pri poznavalcu avtomobilov in mobilnosti Andreju Brglezu.
Z Andrejem Brglezom o tem, da so oglasi za avtomobile dandanes zelo pestri, včasih tudi že čez mejo dobrega okusa. V zadnjem času so posamezne reklame za avtomobile bolj ozko usmerjene, namenjene točno določenim skupinam uporabnikov. Na ta način skušajo proizvajalci oziroma prodajalci ta ali oni avtomobil približati točno določeni osebi in jo prepričati, da je namenjen prav njej. Ni dvoma, da na mnoge potencialne kupce tovrstna reklama bolj ali manj deluje.
Letos bo, kar zadeva obisk Planice, že drugo leto zapored obiskovalcem v pomoč car-sharing platforma "Shareplanica". Na ta način poskušajo zmanjšati število avtomobilov na parkiriščih ob prizorišču. Letos pa so akcijo še nadgradili, na platformi se namreč lahko povezujejo osebe z invalidnostjo, ki bi želele priti v Planico in tisti, ki so jih pripravljeni tja peljati. Pokrovitelj akcije je Mastercard, med ambasadorji akcije pa je tudi nekaj znanih imen, med njimi Jurij Tepeš in Cene Prevc.
Ob svetovnem dnevu varčevanja z energijo in trajnostnega odnosa do okolja sta Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo in Agencija za varnost prometa ustvarila novo video-kampanjo 'Vsi smo na isti poti'. V njej poudarjajo pomen medsebojnega spoštovanja in ozaveščenosti vseh udeležencev v prometu. V glavni vlogi nastopa kolesar, ki med vožnjo opazuje, kako se do njega obnašajo drugi udeleženci v prometu, seveda pa se mora tudi sam obnašati strpno in prijazno do drugih. Sogovornika Janeza Martinčiča bosta nacionalni koordinator za kolesarjenje Gregor Steklačič in igralka Gorka Berden, ki nastopa v spotih.
Po slovenskem avtu leta 2024 smo zdaj dobili tudi evropski avto leta. To je električni renault scenic e-tech. Med glasovalci je že nekaj let slovenski novinar Sebastjan Plevnjak.
Avtomobili postajajo vse večji, pa tudi težji, predvsem so na teži pridobili električni avtomobili. Ta rast avtomobilov ima seveda svoje vzroke in prednosti, imajo pa vse te povečave tudi nekatere negativne posledice. Zato se tudi Andrej Brglez upravičeno sprašuje, če smo ubrali pravo pot, saj predvsem okolju na ta način zagotovo ne delamo usluge.
Kako zanesljivi so avtomobili, ki jih vozimo? Izpostavljamo rezultate mednarodne raziskave o zadovoljstvu z avtomobili. Lani spomladi in poleti je potekala v več evropskih državah, tudi v Sloveniji, skupno pa je v njej sodelovalo več kot 30.000 potrošnikov za približno toliko avtomobilov.
Neveljaven email naslov