Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zapelje nas Mitsubishi outlander, ki lahko veliko dela opravi tudi s pomočjo elektrike, potem opozorimo na prihod še enega iz iste hiše, na osveženega ASX-a, in še na predstavitev osme generacije volkswagnovega passata. Z Andrejem Brglezom pa razmišljava, kateri način za upravljane s funkcijami v avtomobilu bi bil najbolj primeren in varen - ali s pomočjo zaslona na dotik, s pomočjo stikal na sredinski konzoli ali na volanski prečki, s kretnjami ali glasovno – to pa prinaša tudi dodatne možnosti, da nas slišijo in nam sledijo.
Glasovno upravljanje je nedvomno zanimivo in praktično, a lahko prinese tudi dodatne možnosti, da nam sledijo, da vedo, kako razmišljamo o določenih stvareh.
Kopica stvari je v avtomobilu, ki nas zaposlujejo, nam jemljejo pozornost, in jih lahko upravljamo na različne načine. Lahko jih upravljamo s pomočjo zaslona na dotik, lahko s pomočjo stikal na sredinski konzoli ali na volanski prečki, lahko tudi s pomočjo kretenj ali z glasovnim upravljanjem. To je nedvomno zanimivo in praktično, a lahko prinese tudi dodatne možnosti, da nam sledijo, da vedo, kako razmišljamo o določenih stvareh, opozarja Andrej Brglez.
Čeprav Mitsubishijev outlander na zunaj ni korenito spremenjen, pa je z novimi svetili LED in nekaj manjšimi spremembami tudi v notranjosti nedvomno privlačnejši od predhodnika. O prostornosti in uporabnosti ne gre dvomiti, zato ne bomo izgubljali besed. Moramo pa se posvetiti oznaki PHEV, ki označuje priključno hibridno vozilo, in med temi je outlander PHEV najbolje prodajano takšno vozilo v Evropi, menda se jih po cestah vozi že več kot 100 tisoč. Naprej: PHEV ni čisto tak hibridni avtomobil, kot jih poznamo in kjer bi motor z notranjim izgorevanjem in elektromotor skrbela za pogon. Tu gre za dva elektromotorja, vsakega na eni osi, 99-kilovatni 2,4-litrski bencinski motor pa v glavnem skrbi za polnjenje baterije in le občasno pomaga poganjati prednja kolesa. Menjalnik je seveda brezstopenjski samodejni. Da ne bomo preveč komplicirali: v samo električnem načinu se da prevoziti približno 50 kilometrov, vozi pa se največ 135 km/h. Sicer pa je pomembno, da se da (preverjeno) s preračunljivo vožnjo povprečje porabe goriva spraviti tudi pod pet litrov, pa čeprav sploh ne uporabljamo zunanjega polnjenja. Sicer pa lahko polnimo z navadno vtičnico ali s hitrim polnjenjem – če to počnemo pogosto, se povprečna poraba goriva lahko seveda še občutno zmanjša in v najboljšem primeru – če smo zelo vestni – doseže ničlo.
Štirikolesni pogon ima zdaj še posebna programa za športen način vožnje in za vožnjo po snegu, sicer pa je pri tem športnem terenskem vozilu zanimivo še nekaj: lahko proizvaja elektriko tudi za zunanje odjemalce. Cena: osnovni paket intense vsebuje tako rekoč vse bistveno, kar potrebujemo za udobje in varnost, cena je dobrih 41 tisočakov, kar je nekaj tisočakov več kot dizelska ali bencinska izvedenka, subvencija Eko sklada pa razliko skoraj izniči.
Pri Mitsubishiju pa zdaj ponujajo tudi nekaj manjšega – prenovljeni model ASX. Povsem nov je prednji del avtomobila, ki si je nadel izraz svojih sorodnikov, svetlobna telesa je zavzela LED tehnologija, tudi zadaj, dodanih je kar nekaj varnostnih sistemov. Nov je dvolitrski 110 kilovatni bencinski agregat, ki je povezan s pet stopenjskim ročnim menjalnikom ali ali s samodejnim CVT; možen je tudi štirikolesni pogon. Osnovna različica stane 16 tisočakov. Pri prodajalcu računajo, da ASX še naprej ostane njihov najbolje prodajani model. Ko smo že pri Mitsubishiju, omenimo še njihov novi pick-up, ki nas prevaža ravno v teh dneh. Zavod Reševalni pas pa je tudi dobil enega. Tako bo robustni L200 zdaj tisti, ki bo pomagal pri osveščanju slovenske javnosti o pomembnosti pravilnega razvrščanja vozil ob zastojih na avtocestah.
Na pamet bi človek dejal, da se histerija crossoverjev in SUV-jev mora nekje poznati. Recimo pri zmanjšani prodaji klasičnih limuzin in kombi limuzin. Delno to drži in avtomobilski razredi se zadnja leta mešajo kot jabolka in hruške. A obstajajo avtomobili, ki so nedotakljivi. Eden izmed njih je volkswagen passat. Na Slovenskem izjemno priljubljen in vodilni kar na nekaj lestvicah; med drugimi tudi na tisti, ki spremlja uvoz rabljenih vozil. Z vsem tem glamurjem prihaja k nam v prenovljeni osmi generaciji. 40.400 pasatov je mogoče srečati na slovenskih cestah, nekatere med njimi tudi že z zvenečo oznako starodobnik. Kaj je na avtomobilu tako privlačnega, poskušamo z intenzivnim raziskovanjem v naši redakciji ugotoviti že zadnjih nekaj desetletij, danes se lahko v nekaj stavkih brez slabe vesti posvetimo novorojenčku. Kot je že običaj prihaja v obeh karoserijskih različicah, spremembe pa se dotikajo skoraj vseh sklopov v vozilu. A kot je običajno: največ novosti prinaša vseobsegajoča digitalizacija. Kot novost, ki gre mogoče že proti absurdu; mobilni telefon lahko spremenite v mobilni ključ, s katerim lahko dostopate do vozila, ga odklepate in tudi zaženete. Mobilnih ključev je lahko več, tako da se svobodno odločate komu boste dovolili uporabo vašega vozila. Dobra novica za upravljalce voznih parkov, še boljša novica za vlomilce. Ob vseh mogočih različicah in kombinacijah pa na koncu opozorimo še na nam ljubo različico alltrack.
866 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Zapelje nas Mitsubishi outlander, ki lahko veliko dela opravi tudi s pomočjo elektrike, potem opozorimo na prihod še enega iz iste hiše, na osveženega ASX-a, in še na predstavitev osme generacije volkswagnovega passata. Z Andrejem Brglezom pa razmišljava, kateri način za upravljane s funkcijami v avtomobilu bi bil najbolj primeren in varen - ali s pomočjo zaslona na dotik, s pomočjo stikal na sredinski konzoli ali na volanski prečki, s kretnjami ali glasovno – to pa prinaša tudi dodatne možnosti, da nas slišijo in nam sledijo.
Glasovno upravljanje je nedvomno zanimivo in praktično, a lahko prinese tudi dodatne možnosti, da nam sledijo, da vedo, kako razmišljamo o določenih stvareh.
Kopica stvari je v avtomobilu, ki nas zaposlujejo, nam jemljejo pozornost, in jih lahko upravljamo na različne načine. Lahko jih upravljamo s pomočjo zaslona na dotik, lahko s pomočjo stikal na sredinski konzoli ali na volanski prečki, lahko tudi s pomočjo kretenj ali z glasovnim upravljanjem. To je nedvomno zanimivo in praktično, a lahko prinese tudi dodatne možnosti, da nam sledijo, da vedo, kako razmišljamo o določenih stvareh, opozarja Andrej Brglez.
Čeprav Mitsubishijev outlander na zunaj ni korenito spremenjen, pa je z novimi svetili LED in nekaj manjšimi spremembami tudi v notranjosti nedvomno privlačnejši od predhodnika. O prostornosti in uporabnosti ne gre dvomiti, zato ne bomo izgubljali besed. Moramo pa se posvetiti oznaki PHEV, ki označuje priključno hibridno vozilo, in med temi je outlander PHEV najbolje prodajano takšno vozilo v Evropi, menda se jih po cestah vozi že več kot 100 tisoč. Naprej: PHEV ni čisto tak hibridni avtomobil, kot jih poznamo in kjer bi motor z notranjim izgorevanjem in elektromotor skrbela za pogon. Tu gre za dva elektromotorja, vsakega na eni osi, 99-kilovatni 2,4-litrski bencinski motor pa v glavnem skrbi za polnjenje baterije in le občasno pomaga poganjati prednja kolesa. Menjalnik je seveda brezstopenjski samodejni. Da ne bomo preveč komplicirali: v samo električnem načinu se da prevoziti približno 50 kilometrov, vozi pa se največ 135 km/h. Sicer pa je pomembno, da se da (preverjeno) s preračunljivo vožnjo povprečje porabe goriva spraviti tudi pod pet litrov, pa čeprav sploh ne uporabljamo zunanjega polnjenja. Sicer pa lahko polnimo z navadno vtičnico ali s hitrim polnjenjem – če to počnemo pogosto, se povprečna poraba goriva lahko seveda še občutno zmanjša in v najboljšem primeru – če smo zelo vestni – doseže ničlo.
Štirikolesni pogon ima zdaj še posebna programa za športen način vožnje in za vožnjo po snegu, sicer pa je pri tem športnem terenskem vozilu zanimivo še nekaj: lahko proizvaja elektriko tudi za zunanje odjemalce. Cena: osnovni paket intense vsebuje tako rekoč vse bistveno, kar potrebujemo za udobje in varnost, cena je dobrih 41 tisočakov, kar je nekaj tisočakov več kot dizelska ali bencinska izvedenka, subvencija Eko sklada pa razliko skoraj izniči.
Pri Mitsubishiju pa zdaj ponujajo tudi nekaj manjšega – prenovljeni model ASX. Povsem nov je prednji del avtomobila, ki si je nadel izraz svojih sorodnikov, svetlobna telesa je zavzela LED tehnologija, tudi zadaj, dodanih je kar nekaj varnostnih sistemov. Nov je dvolitrski 110 kilovatni bencinski agregat, ki je povezan s pet stopenjskim ročnim menjalnikom ali ali s samodejnim CVT; možen je tudi štirikolesni pogon. Osnovna različica stane 16 tisočakov. Pri prodajalcu računajo, da ASX še naprej ostane njihov najbolje prodajani model. Ko smo že pri Mitsubishiju, omenimo še njihov novi pick-up, ki nas prevaža ravno v teh dneh. Zavod Reševalni pas pa je tudi dobil enega. Tako bo robustni L200 zdaj tisti, ki bo pomagal pri osveščanju slovenske javnosti o pomembnosti pravilnega razvrščanja vozil ob zastojih na avtocestah.
Na pamet bi človek dejal, da se histerija crossoverjev in SUV-jev mora nekje poznati. Recimo pri zmanjšani prodaji klasičnih limuzin in kombi limuzin. Delno to drži in avtomobilski razredi se zadnja leta mešajo kot jabolka in hruške. A obstajajo avtomobili, ki so nedotakljivi. Eden izmed njih je volkswagen passat. Na Slovenskem izjemno priljubljen in vodilni kar na nekaj lestvicah; med drugimi tudi na tisti, ki spremlja uvoz rabljenih vozil. Z vsem tem glamurjem prihaja k nam v prenovljeni osmi generaciji. 40.400 pasatov je mogoče srečati na slovenskih cestah, nekatere med njimi tudi že z zvenečo oznako starodobnik. Kaj je na avtomobilu tako privlačnega, poskušamo z intenzivnim raziskovanjem v naši redakciji ugotoviti že zadnjih nekaj desetletij, danes se lahko v nekaj stavkih brez slabe vesti posvetimo novorojenčku. Kot je že običaj prihaja v obeh karoserijskih različicah, spremembe pa se dotikajo skoraj vseh sklopov v vozilu. A kot je običajno: največ novosti prinaša vseobsegajoča digitalizacija. Kot novost, ki gre mogoče že proti absurdu; mobilni telefon lahko spremenite v mobilni ključ, s katerim lahko dostopate do vozila, ga odklepate in tudi zaženete. Mobilnih ključev je lahko več, tako da se svobodno odločate komu boste dovolili uporabo vašega vozila. Dobra novica za upravljalce voznih parkov, še boljša novica za vlomilce. Ob vseh mogočih različicah in kombinacijah pa na koncu opozorimo še na nam ljubo različico alltrack.
Tovorna kolesa so robustni dvo- ali tricikli, ki imajo prikolico ali prtljažnik že vgrajen. Na naših cestah in kolesarskih stezah jih še ne vidimo veliko, so pa skoraj obvezna oprema družin na Danskem in v zadnjih letih tudi v Berlinu. V nemški prestolnici smo spoznavali, kako eden od zadnjih hitov nove mobilnosti deluje v praksi.
Irska je velika za dobre tri Slovenije, ima 4,7 milijona prebivalcev. Obe državi se soočata s podobnimi prometnimi izzivi, predvsem kako zagotoviti učinkovit javni promet in periferijo bolje povezati z mesti. Na Irskem želijo s konkretnim akcijskim načrtom v naslednjih letih občutno povečati število uporabnikov javnega prometa in hkrati vsaj za 10 odstotkov zmanjšati število prevoženih kilometrov z avtomobili na fosilna goriva. Kako bodo ozelenili javni promet? Katere so še druge prakse, ki bi jih morda kazalo posnemati? Kako trajnostno urejajo promet v prestolnici Dublin in kaj je knjižnica koles?
Gneče na cestah in zastoji – tudi letos smo jim priča. Tistih, ki potujejo z avtomobili, je še vedno veliko, morda celo več kot pred leti. Da je avtomobil še vedno zmagovalec, kar zadeva poletna počitniška potovanja, potrjuje tudi Andrej Brglez.
Najbrž ga ni junaka, ki ne bi že kdaj za volanom začutil t. i. spomladansko utrujenost, nekaterim se razvleče tudi na druge letne čase. Ko smo aktivni udeleženci v prometu, zna biti taka utrujenost zelo neugodna, tudi nevarna. Malo pobrskajte po spominu in hitro se boste spomnili, da vas je že kdaj med vožnjo nadlegovala - vsem žal ne uspe, da bi do konca vožnje obdržali odprte oči. Praktično ga ni recepta, ki bi nas obdržal budne, razen morda krajšega odmora z drmežem. Da spomladanska utrujenost obstaja, potrjuje tudi Andrej Brglez.
O testu dvanajstih otroških koles z 20-palčnimi kolesi različnih cenovnih razredov, ki ga je opravila AMZS. To so kolesa, s katerimi otroci naredijo korak dlje v smeri odraslosti in tudi neodvisnosti od staršev. Ena od ugotovitev testa pravi, da je kar pet dražjih otroških koles zaradi varnostnih pomanjkljivosti dobilo slabšo oceno. Torej je test znova dokazal, da visoka cena ne zagotavlja nujno večje kakovosti.
V starem mestnem jedru Kranja, kjer je podobno kot tudi v drugih mestih po Sloveniji vozlišče neštetih poti, bomo spremljali sodoben mobilnostni mestni utrip. Pripravljen bo poligon, na katerega se bodo lahko mimoidoči podali z različnimi urbanimi prevoznimi sredstvi; tako se dogajajo "trki" različnih prevoznih sredstev in hitrosti. Nazorno prikažemo, da niti zakonske omejitve niti posodabljanje infrastrukture ne morejo slediti hitremu tempu razvoja novih mobilnosti v mestih, zato je za varno ter udobno mestno premikanje nujno sobivanje in sodelovanje.
V Centru varne vožnje AMZS na Vranskem je bilo še zadnje dejanje letošnjega izbora za najboljšo mlado voznico in najboljšega mladega voznika Slovenije. V finalu je tekmovalo deset deklet in deset fantov, največ znanja in veščin pa sta pokazala 24-letna študentka fizioterapije Ana Menegalija in 20-letni študent višje policijske šole Matic Tovornik, ki bosta Slovenijo zastopala na FIA evropskem tekmovanju za najboljšega mladega voznika, ki bo oktobra v Avstriji. Tekmovanje so komentirali predstavnik policije Matjaž Leskovar, predsednica Rdečega križa Slovenije Vesna Mikuž in vodja področja varna mobilnost pri AMZS Erik Logar.
Električnih vozil je na cesti vse več, zato marsikoga zanima, kako je s servisom, kakšni so predpisani intervali in ali so kakšne razlike med servisiranjem električnega in klasičnega vozila.
Že 100 in več let je tega, kar se je tudi v avtomobilski industriji razvil odnos med delodajalcem in delojemalcem, in seveda je jasno, da so se kmalu začeli pojavljati konflikti, nesoglasja, pogajanja, iskanja razmerja za primerno plačilo in boljše pogoje dela, pa seveda tudi stavke.
Ve se, da so motoristi ena izmed najbolj izpostavljenih in ranljivih skupin udeležencev v prometu. Po letu 2021, ki je bilo za motoriste in mopediste res črno, je bila lani statistika manj neprijazna, upamo seveda, da bo letos še manj nesreč. Andrej Brglez spomni, kaj je najpomembneje zdaj spomladi, da čim bolj zmanjšamo možnost, da se nam zgodi kaj neprijetnega, potem pa še Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije, opozori, da niso vedno vsega krivi le motoristi.
Baterije nas spremljajo že zelo dolgo, a še nikoli se nismo toliko pogovarjali o njih kot v zadnjih letih, ko so jih začeli vgrajevati v električne avtomobile. Postajajo nekakšen center zelenega energetskega prehoda, mi pa živimo v regiji, ki je baterijsko izjemno močna. V Sloveniji imamo veliko znanja na področju kemije. O tem spregovori dr. Robert Dominko s Kemijskega inštituta v Ljubljani, ki je eden izmed najboljših inštitutov za raziskovanje baterijske kemije na svetu.
Finska prestolnica ima učinkovit javni promet, ki temelji na učinkovitem prepletu tramvajev, vlakov, metroja in avtobusov. Vrhunska digitalizacija omogoča odlično dostopnost, javni upravljalec prometa pa se namerava celo povezovati s komercialnimi ponudniki kot sta Uber in Bolt, saj je končni cilj še večja učinkovitost prometa in manj avtomobilov v središču mesta. Kaj se lahko naučimo iz finskega primera?
Poleg novosti v avtomobilsko-prometnem svetu, sledi še sprehod po Beograjskem sejmu avtomobilov. Nabirali smo vtise pri obiskovalcih in se spraševali, kako jim še vedno uspeva pripraviti tako razstavo, medtem ko tovrstni mednarodni saloni drugod po svetu zapirajo vrata.
Tokrat bodo minute za mobilnost spet precej naelektrene. Janez Martinčič in Andrej Brglez ugotavljata, da je električna mobilnost dejstvo, da je avtomobilov iz dneva v dan vedno več in da pravzaprav nima smisla debatirati in se prepirati, ali bi ali ne bi na elektriko. Usmeritev je zapovedana in treba se bo pač prilagoditi. Res nima smisla, da se polariziramo še na tem področju.
Pred 50 leti je nemški avtomobilski klub ADAC izvedel in objavil prvi test pnevmatik. Tako so zdaj avtomobilski klubi in potrošniške organizacije, ki sodelujejo pri testih pripravili test 50-letnih pnevmatik. To je tudi prvi test, pri katerem so v skupno oceno vključena tudi trajnostna merila.
Sašo Knez je trboveljski podjetnik, ki ga je v poslovne vode potegnilo navdušenje do letenja. V podjetju so med drugim specializirani tudi za sestavljanje simulatorjev letenja in ker zeleni prehod zadeva tudi letala, je elektrifikacija na tem področju seveda ena od vodilnih tem.
V tem stoletju v Sloveniji še nismo imeli tako skromne prodaje novih osebnih avtomobilov. Pod 50 tisoč je bilo prodanih le še leta 2012, zdaj pa smo torej dosegli nov rekord, prodanih je bilo le nekaj čez 46 tisoč vozil.
Nemčija je znana kot edina država v Evropi, kjer ni omejitve hitrosti na avtomobilskih cestah. No, od vseh avtocest jih je približno tretjina, kjer zares ni omejitev, pa še tam je po večini gneča, tako da o kakšnih visokih hitrostih lahko samo sanjamo. Zdaj ni prvič, da so v Nemčiji spet glasnejši tisti, ki bi radi uzakonili omejitev hitrosti, in morda jim bo nekoč tudi uspelo, a za zdaj se zdi, da bo ostalo vse tako, kot je bilo. Andrej Brglez spomni, da so prav v Nemčiji pred dobrim stoletjem zgradili prve kilometre avtomobilske ceste.
Tokrat nas zanimajo stroški uporabe avtomobila. Časi so taki, da marsikateri družinski proračun ne zdrži več visokih stroškov, tako nas bo vedno več, ki bomo izračunavali, koliko nas lastništvo oziroma uporaba stane in razmišljali, kako bi zmanjšali stroške. Morda imamo pri hiši dva, morda tudi več avtomobilov – ali res vse nujno potrebujemo? Ali imamo kakšno sprejemljivo alternativo, ki bi nam lahko pocenila vožnjo? Izračun uporabe avtomobila nam je na voljo na spletu, več razloži Boštjan Okorn iz Zveze Potrošnikov Slovenije.
Večina poslušalcev je verjetno seznanjenih z novim zakonom o varstvu potrošnikov. Ker se naša oddaja ukvarja z mobilnostjo v najširšem pomenu besede, vas bomo zdajle spomnili na spremembe, ki po novem nastopijo ob nakupu rabljenega vozila. Spremembe veljajo za vozila, ki so bila kupljena po 26. januarju. O bistvenih novostih Boštjan Okorn iz ZPS. Zabeležimo uradni prihod kitajske znamke MG v Slovenijo, dodamo nekaj vtisov o kitajskem električarju Aiways U5, pa tudi o volkswagnovem modelu T-roc, ki je postal izjemno pomemben za nemški koncern.
Neveljaven email naslov