Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sneg in led – nevarnost na tovornjakih

14.12.2019

Zapeljemo se z novim Mitsubishijevim poltovornjakom L200, ki prepelje več kot tono tovora kot za šalo, ob tem pa se tudi ne ustraši snega in slabših voznih razmer. Nekaj dni pa smo lahko švigali naokrog z mali Suzukijevim športnim swiftom, ki pa mokrote in snega na cesti ne mara preveč. Še enkrat opozorimo, da sta sneg in led, ki se nabereta na strehah tovornjakov in prikolic, lahko na cesti velika nevarnost, zato moramo biti pozorni tudi na to. AMZS pa je za delovanje pri projektu EuroRAP prejela prestižno britansko nagrado s področja prometne varnosti.

Na strehi tovornjaka in prikolice se ob sneženju nabere sneg, včasih tudi pomrzne in v določenem trenutku del tega snežnega ali ledenega tovora lahko zdrsne s tovornjaka na cesto

O snegu in ledu na cestah smo že marsikaj rekli. Krivec za to, da se promet ob slabih vremenskih razmerah na avtocesti ustavi, je največkrat kakšen tovornjak, ki po navadi ni ustrezno opremljen za vožnjo v zimskih razmerah. Lahko pa opozorimo še na eno nevarnost, ki jo lahko s seboj vozijo tovornjaki. Namreč, na strehi tovornjaka in prikolice se ob sneženju nabere sneg, včasih tudi pomrzne in obstaja nevarnost, da v določenem trenutku del tega snežnega ali ledenega tovora zdrsne s tovornjaka na cesto – takrat smo v nevarnosti vsi, ki se znajdemo v bližini. DARS je sicer lani v Murski Soboti postavil posebno rampo, ki omogoča voznikom tovornjakov, da očistijo sneg s streh tovornjakov in prikolic, a drugod je tako čiščenje kar zahteven opravek. Zato Andrej Brglez priporoča, da naj bomo vozniki pozorni tudi na morebitne tovrstne snežne ali ledene plazove.

Če rečemo, da je dolžina vozila 530 cm, teža dobri dve toni, nosilnost pa dobro tono, potem že lahko sklepate, da gre za vozilo, ki lahko pelje kar dobršen kos tovora. Lahko, ampak veliko je (vsaj pri nas) tistih, ki ne prevažajo kaj dosti, kajti pick-up je za marsikoga zato, ker je zajeten in mogočen, predvsem nastopaško orodje. Tokrat smo lahko nastopali (ker tudi mi nismo kaj pretirano prevažali) z novim oziroma občutno prenovljenim Mitsubishijem L200. Čeprav je predvsem sprednji del bolj privlačen in opazen, (tudi notranjost je bolj uglajena, sedenje bolj udobno), pa gre še vedno za dokaj robustno vozilo, ki je pripravljeno nastopati kot delovni stroj in ob tem premagati tudi kakšne zahtevnejše terenske zapreke. Na voljo so štirje terenski programi, seveda tudi z zaporo diferenciala in reduktorjem, po novem pa pri spuščanju po klancu navzdol lahko pomaga tudi sistem, ki samodejno regulira hitrost.

Nekoliko tišji in udobnejši L200 (udobja je več, če je avtomobil obtežen) je po novem opremljen z 2,2-litrskim turbodizlom, ki zmore 110 kilovatov moči, kar je nekoliko manj od predhodnika, zato pa je prijaznejši do okolja. Nov je tudi šeststopenjski samodejni menjalnik, ki morda občasno premišljuje malo dlje kot kakšni podobni v osebnih vozilih, po drugi strani pa se zato nekako bolj vklopi v celotno poltovorno zgodbo.

Novi L200 s kopico sodobnih asistenčnih sistemov (bogato opremljen pride čez 30 tisočakov) bo ob vseh prevozniških in terenskih zmožnostih nedvomno primeren tudi za tiste, ki bi radi avtomobil za čisto vsakdanje vožnje, a jim godi, če so bolj opazni.

Presedimo se zdaj v vozilo, ki bi ga L200 skoraj lahko pospravil v svoj keson zadaj. No, malo pretiravamo, a Suzukijev swift je res skoraj meter in pol krajši od Mitsubishijevega poltovornjačka, je pa zato precej bolj poskočen. Vozili smo namreč različico z oznako 1.4 boosterjet sport, ki pove, da gre za zelo živahno vozilo.  Motor je turbobencinski s 103 kilovati, kar res ne pomeni kakšnih ekstremnih dosežkov, kar zadeva pospeševanje in hitrost, a je športni swift vseeno izjemno okreten in zabaven. Vzrok je v tem, da vozilo tehta le dobro tono, ob tem je tudi vzmetenje ravno prav čvrsto, da omogoča dinamično šviganje v ovinkih, sicer pa je vozilo še vedno dovolj udobno. Ob tem je mali rumeni japonski razgrajač (v dobrem pomenu besede) tudi presenetljivo prostoren, tudi zadaj, sicer pa ima dobro opremo za varnost in udobje. Gre torej za avtomobil, ki je bolj prijazen in vsestransko uporaben, kot bi morda pričakovali. Če je cena nekaj čez 19 tisočakov vseeno previsoka za simpatičnega in dinamičnega malčka, bi pa moral presoditi vsak sam.

AMZS je pred dnevi v Londonu prejela prestižno britansko nagrado s področja prometne varnosti Prince Michael International Road Safety Award, ki se podeljuje za izjemne dosežke in inovacije na različnih področjih zagotavljanja in izboljšanja varnosti v cestnem prometu. AMZS je nagrado prejela za 12-letno delovanje pri projektu EuroRAP, to je program ocene varnosti cest. Z delovanjem bodo nadaljevali tudi v prihodnje in že kmalu pričakujejo podpis nove pogodbe izvajanja EuroRAP procedur za slovenske avtoceste in hitre ceste v obdobju 2020 – 2023.


Avtomobilsko prometne minute

866 epizod


Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.

Sneg in led – nevarnost na tovornjakih

14.12.2019

Zapeljemo se z novim Mitsubishijevim poltovornjakom L200, ki prepelje več kot tono tovora kot za šalo, ob tem pa se tudi ne ustraši snega in slabših voznih razmer. Nekaj dni pa smo lahko švigali naokrog z mali Suzukijevim športnim swiftom, ki pa mokrote in snega na cesti ne mara preveč. Še enkrat opozorimo, da sta sneg in led, ki se nabereta na strehah tovornjakov in prikolic, lahko na cesti velika nevarnost, zato moramo biti pozorni tudi na to. AMZS pa je za delovanje pri projektu EuroRAP prejela prestižno britansko nagrado s področja prometne varnosti.

Na strehi tovornjaka in prikolice se ob sneženju nabere sneg, včasih tudi pomrzne in v določenem trenutku del tega snežnega ali ledenega tovora lahko zdrsne s tovornjaka na cesto

O snegu in ledu na cestah smo že marsikaj rekli. Krivec za to, da se promet ob slabih vremenskih razmerah na avtocesti ustavi, je največkrat kakšen tovornjak, ki po navadi ni ustrezno opremljen za vožnjo v zimskih razmerah. Lahko pa opozorimo še na eno nevarnost, ki jo lahko s seboj vozijo tovornjaki. Namreč, na strehi tovornjaka in prikolice se ob sneženju nabere sneg, včasih tudi pomrzne in obstaja nevarnost, da v določenem trenutku del tega snežnega ali ledenega tovora zdrsne s tovornjaka na cesto – takrat smo v nevarnosti vsi, ki se znajdemo v bližini. DARS je sicer lani v Murski Soboti postavil posebno rampo, ki omogoča voznikom tovornjakov, da očistijo sneg s streh tovornjakov in prikolic, a drugod je tako čiščenje kar zahteven opravek. Zato Andrej Brglez priporoča, da naj bomo vozniki pozorni tudi na morebitne tovrstne snežne ali ledene plazove.

Če rečemo, da je dolžina vozila 530 cm, teža dobri dve toni, nosilnost pa dobro tono, potem že lahko sklepate, da gre za vozilo, ki lahko pelje kar dobršen kos tovora. Lahko, ampak veliko je (vsaj pri nas) tistih, ki ne prevažajo kaj dosti, kajti pick-up je za marsikoga zato, ker je zajeten in mogočen, predvsem nastopaško orodje. Tokrat smo lahko nastopali (ker tudi mi nismo kaj pretirano prevažali) z novim oziroma občutno prenovljenim Mitsubishijem L200. Čeprav je predvsem sprednji del bolj privlačen in opazen, (tudi notranjost je bolj uglajena, sedenje bolj udobno), pa gre še vedno za dokaj robustno vozilo, ki je pripravljeno nastopati kot delovni stroj in ob tem premagati tudi kakšne zahtevnejše terenske zapreke. Na voljo so štirje terenski programi, seveda tudi z zaporo diferenciala in reduktorjem, po novem pa pri spuščanju po klancu navzdol lahko pomaga tudi sistem, ki samodejno regulira hitrost.

Nekoliko tišji in udobnejši L200 (udobja je več, če je avtomobil obtežen) je po novem opremljen z 2,2-litrskim turbodizlom, ki zmore 110 kilovatov moči, kar je nekoliko manj od predhodnika, zato pa je prijaznejši do okolja. Nov je tudi šeststopenjski samodejni menjalnik, ki morda občasno premišljuje malo dlje kot kakšni podobni v osebnih vozilih, po drugi strani pa se zato nekako bolj vklopi v celotno poltovorno zgodbo.

Novi L200 s kopico sodobnih asistenčnih sistemov (bogato opremljen pride čez 30 tisočakov) bo ob vseh prevozniških in terenskih zmožnostih nedvomno primeren tudi za tiste, ki bi radi avtomobil za čisto vsakdanje vožnje, a jim godi, če so bolj opazni.

Presedimo se zdaj v vozilo, ki bi ga L200 skoraj lahko pospravil v svoj keson zadaj. No, malo pretiravamo, a Suzukijev swift je res skoraj meter in pol krajši od Mitsubishijevega poltovornjačka, je pa zato precej bolj poskočen. Vozili smo namreč različico z oznako 1.4 boosterjet sport, ki pove, da gre za zelo živahno vozilo.  Motor je turbobencinski s 103 kilovati, kar res ne pomeni kakšnih ekstremnih dosežkov, kar zadeva pospeševanje in hitrost, a je športni swift vseeno izjemno okreten in zabaven. Vzrok je v tem, da vozilo tehta le dobro tono, ob tem je tudi vzmetenje ravno prav čvrsto, da omogoča dinamično šviganje v ovinkih, sicer pa je vozilo še vedno dovolj udobno. Ob tem je mali rumeni japonski razgrajač (v dobrem pomenu besede) tudi presenetljivo prostoren, tudi zadaj, sicer pa ima dobro opremo za varnost in udobje. Gre torej za avtomobil, ki je bolj prijazen in vsestransko uporaben, kot bi morda pričakovali. Če je cena nekaj čez 19 tisočakov vseeno previsoka za simpatičnega in dinamičnega malčka, bi pa moral presoditi vsak sam.

AMZS je pred dnevi v Londonu prejela prestižno britansko nagrado s področja prometne varnosti Prince Michael International Road Safety Award, ki se podeljuje za izjemne dosežke in inovacije na različnih področjih zagotavljanja in izboljšanja varnosti v cestnem prometu. AMZS je nagrado prejela za 12-letno delovanje pri projektu EuroRAP, to je program ocene varnosti cest. Z delovanjem bodo nadaljevali tudi v prihodnje in že kmalu pričakujejo podpis nove pogodbe izvajanja EuroRAP procedur za slovenske avtoceste in hitre ceste v obdobju 2020 – 2023.


17.10.2020

E-Mobilnost postaja vsakdan

Za prihodnji teden je pri nas napovedan 7. simpozij E-mobility in 2. konferenca lokalne e-mobilnosti. Kot razlaga organizator Primož Lemež bo vsa stvar tokrat morala potekati preko internetnih povezav, kar je po eni strani tudi prednost, saj bo tako lahko sodelovalo nekaj strokovnjakov, ki sicer ne bi mogli priti na simpozij. Sicer gre pri nas na elektriko bolj počasi, a gre, trdi Lemež. Vozili smo električnega križanca tradicionalne angleške znamke MG, ki je že nekaj časa v kitajskih rokah. Pričakali pa smo tudi uradno predstavitev naslednjega električnega modela iz Volkswagna, to je ID.3. VW načrtuje do leta 2024 vložiti v razvoj električne mobilnosti 33 milijard evrov.


10.10.2020

Vodik lahko postane resna izbira

Če bi sklepali po medijski prisotnosti v zadnjem času, potem je zagotovo elektrika med pogonskimi gorivi v tem času najbolj aktualna in vroča. Andrej Brglez pa poudarja, da potekajo resna testiranja letal, ladij, tovornjakov in avtobusov na vodik. Če vodik kot pogonsko sredstvo prodre med te velike porabnike, potem bo zagotovo morala slediti tudi avtomobilska industrija. Fordov ranger wildtrack je atraktiven in zmogljiv poltovornjak, ki mu ob terenskih sposobnostih ne manjka tudi urbanih ambicij. Zabeležimo še prihod prenovljenega najbolj prodajanega Citroenovega modela C3.


03.10.2020

Črni ogljik je resen onesnaževalec

Andrej Brglez se sprašuje, koliko ljudi bi še sedelo po lokalih ob cestah, če bi se zavedali, kaj jim prinašajo izpušne cevi mimovozečih avtomobilov.


26.09.2020

Teden mobilnosti

Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.


19.09.2020

Znanilci sprememb v mestni mobilnosti

Ustvarjalci TV oddaje Avtomobilnost so pred dnevi povabili voznike električnih skirojev na poligon, kjer so se preizkušali v obvladovanju vožnje in reševali tudi nekatere situacije, ki se pojavljajo v vsakdanjem prometu in so lahko izjemno nevarne, recimo zaviranje v sili in izogibanje oviri s skirojem sta lahko kar zahtevna manevra. Udeleženci so delili svoje izkušnje, ki jih doživljajo v stiku z drugimi udeleženci in opozarjali na nedorečenost, kar zadeva status skirojev v prometu. Vesna Marinko iz Agencije za varnost prometa je poudarila, da je status skiroja najbolje zakonsko urejen v Nemčiji, pri nas je še veliko vprašanj, na katere nimamo odgovorov, zakon pa je v nastajanju. Andrej Brglez pa je poudaril, da so električni skiroji šele prvi znanilci sprememb v mobilnosti, ki nas v prihodnosti čakajo v mestih. Zaenkrat pa pri nas še vedno velja, da jaz pazim na vse okrog sebe in upam, da tudi vsi ostali pazijo name in potem lahko to prometno vozlišče različnih udeležencev in hitrosti kolikor toliko varno funkcionira.


12.09.2020

Kitajci ne marajo vonja po preznojenih nogavicah

Tokrat se bomo posvetili vonjavam v avtomobilski kabini. Te so seveda še kako pomembne za dobro počutje. Mnogi bi verjetno pritrdili, da imajo najraje "vonj po novem", čeprav bi ga natančneje pravzaprav težko definirali. Zanimivo je, da so Kitajci tisti, ki vonjav v avtomobilu ne marajo, radi imajo nevtralen vonj. Ustvarjanje različnih vonjev v avtomobilu je sicer prava znanost, tisti, ki so specializirani za ustvarjanje in ločevanje vonjev, so sposobni zaznavati tudi do 8000 različnih vonjav.


05.09.2020

Pol ure polnjenja, 470 kilometrov dosega in cena pod 30 tisočakov

Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.


29.08.2020

Slovenci vozimo relativno nove avtomobile

Pri Evropski zvezi avtomobilskih proizvajalcev so razkrili, da je bilo na cestah EU ob koncu leta 2018 več kot 267 milijonov vozil, največ v Nemčiji, nekaj več kot 47 milijonov. Takrat je bil povprečen avto star 10,8 leta. Najstarejše avte vozijo v Litvi, Estoniji in Romuniji, starejše od Slovencev vozijo tudi Španci, Portugalci, Italijani, Grki, Hrvati. Daleč najmlajše avte vozijo v Luksemburgu, pa v Veliki Britaniji in Avstriji. Pri nas imamo sicer občutek, da je naš vozni park precej star, a je bila leta 2018 povprečna starost avtomobila v Sloveniji 10,1 leta, torej je bil celo nekaj mlajši od povprečja. Kar zadeva povprečje vozil na tisoč prebivalcev, pa je Slovenija s številko 652 celo na sedmem mestu v EU – evropsko povprečje je 610 motornih vozil. Številke so morda na nek način kar malo presenetljive, ampak Andrej Brglez ugotavlja, da obstajajo vzroki za to. Pogledati je treba nekaj deset let nazaj.


22.08.2020

V Francoski vasici se vsi vozijo na elektriko

Digitalna tehnologija je v avtomobile prinesla uravnavanje funkcij na dotik. Lahko rečemo, da se je s tem začela nova doba, ponujajo se nove rešitve, nešteto funkcij, praktično vse, lahko upravljamo na zaslonu na dotik. K razmisleku o tem, kaj lahko prinesejo posledice upravljanja na zaslonih na dotik, je Andreja Brgleza navedla nedavna nesreča avtomobila Tesla Model 3 v Nemčiji oziroma razsodba tamkajšnjega sodišča po tem. Pogledamo tudi v vasico, kjer se vsi vozijo na elektriko, potem sedemo na – kot pravi Marko Radmilovič, 850 kubično kobilico in nato še v robustnega terenca, ki vas za 20 tisočakov brez sramu in težav zapelje tudi po avtocesti. Opozorimo tudi, da stlačiti pohištvo v avtomobil pogosto ni enostavno, prevoz pa je lahko tudi nevaren.


08.08.2020

Pes dobro vpliva na voznika

Pravzaprav je vseeno, v kakšnem avtomobilu prevažamo psa – no, prav je že, da ima dovolj prostora oziroma se počuti kolikor toliko v redu. Tokrat spomnimo na dejstvo, da se ljudje drugače obnašajo za volanom, se bolje počutijo, so bolj previdni, če prevažajo v avtomobilu psa. Da psi, dobro, pomirjujoče, vplivajo na voznike, so pokazale raziskave. V tem je prav gotovo nekaj resnice, pritrjuje tudi Andrej Brglez. Zapeljemo se s Suzukijem SX4 s-cross, ki je opremljen z mehkim hibridom.


01.08.2020

Hibrid ni eden, hibridov je več

Dizel, bencin, zadnje čase še elektrika – to so osnovne pogonske možnosti, ki jih poznamo in so nam razumljive. Tudi za hibride ste vsi seveda slišali, mnogi nekatere tudi poznate, najbolj zagotovo toyotine, ki so na tržišču že več kot 20 let. Spomniti pa moramo, da je zdaj je precej proizvajalcev, ki ponujajo hibridna vozila in da so med njimi tudi kar precejšnje razlike. Ker je tudi oznak kar nekaj, se prav lahko med vsemi temi kraticami tudi z lahkoto zmedemo. Andrej Brglez razloži, da v osnovi poznamo tri hibridna vozila: hibridno električno vozilo, priključno hibridno električno vozilo in mehko električno hibridno vozilo. Posvetimo se tudi novemu vozilu, ki je za mnoge Slovence še vedno avtomobil številka ena, za mnoge že več kot 40 let. Golf morda za koga v zadnji osmi generaciji celo ne bo najboljši, je pa zagotovo s svojo digitaliziranostjo avtomobil prihodnosti, da ne rečemo avtomobil iz prihodnosti.


25.07.2020

Asistenčnim sistemom še ne zaupamo

Doktorica Darja Topolšek s Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru je skupaj s študenti izpeljala raziskovalni projekt z naslovom Prometno varnostni vidik asistenčnih sistemov v osebnih avtomobilih. Ugotovljeno je bilo, da kupci premalo poznajo asistenčne sisteme. Kar zadeva prodajalce v avtomobilskih salonih, jih večina trdi, da sisteme dobro poznajo, v resnici pa njihovo znanje ni tako zelo široko in jih potencialnim kupcem premalo natančno predstavljajo. Pogosto so mnogi varnostni sistemi skupaj v paketu z še drugimi dodatki, ki jih sicer kupec ne bi izbral. Ugotovljeno je bilo tudi, da večina kupcev asistenčnim sistemom še ne zaupa. Andrej Brglez poudarja, da se mnogi kupci potem, ko določen sistem spoznajo in ga preizkusijo (recimo radarski tempomat) navdušijo nad njim in se jim zdi nujno, da ga imajo. Vozil nas je Nissanov novi mali posebnež juke, ki je večji in udobnejši od predhodnika.


18.07.2020

Asistenčni sistemi na dveh kolesih

Asistenčni sistemi v osebnih avtomobilih – na to temo smo na Valu 202 že marsikaj povedali. Logično je, da se zdaj večina sistemov, ki pomagajo pri vožnji, jo naredijo bolj varno, včasih tudi bolj zabavno, seli tudi v motocikle. A vozilo na dveh kolesih je vseeno drugačno, tako se vsega ne da enostavno preseliti iz avtomobilov v motocikle, na primer zaviranja v sili, ki je v avtomobilih zelo uporabno in učinkovito. Eden takih modernih športno potovalnih motociklov je prav gotovo tudi BMW z oznako R 1250 RS. Tega je preizkušal Marko Radmilovič. Več o asistenčnih sistemih pa pove Andrej Brglez.


11.07.2020

Novosti iz Forda, Audija in Toyote

Argumenti, ki so fordovo kugo v zadnjem desetletju naredili tako popularno, so prostornost, prilagodljivost in velika izbira tako različic opreme, kot izbire agregatov in menjalnikov. Pri novem Audiju A3 ob odpiranju vrat sistem izstopajočega opozori na nevarnost od zadaj – radar zaznava premikanje 70 metrov daleč. Pri Toyoti so predstavili proace city. Gre za vozilo, ki ga že poznamo iz skupine PSA, torej berlingo oziroma rifter, pa tudi Opel combo life sodi v to skupino ožjih sorodnikov. Na voljo sta dve dolžini, v tovorni različici je 3,3 oziroma 4,3 kubičnega metra prostora, tako lahko tovorna različica sprejme dve evropaleti. V potniški različici je pri obeh dolžinah možno izbrati 5 ali 7 sedežev.


04.07.2020

Kako natančni smo lahko pri napovedovanju mobilnosti v prihodnosti?

Kako natančni smo lahko pri napovedovanju mobilnosti v prihodnosti? Vemo da bo tudi jutri pomembna. Celo ključna. Na kaj najprej pomislimo, ko rečemo, da bo popolnoma drugačna. Da bo elektrificirana. Pa povezana, deljena in avtonomna. Pa je to res vse kar lahko vemo o prihodni mobilnosti. Janez Martinčič in Andrej Brglez povesta, da vemo še veliko več, a da bo treba novo prihodnost najprej tudi živeti v posebnem mestu - laboratoriju, ki ga na Japonskem gradi Toyota in v katerem se bodo ljudje naučili živeti z roboti. Ne samo avtomobilskimi, ampak tudi s številnimi drugimi.


30.12.2021

APM 1. 1. 2022

Med vsemi dobrotami, ki jih prinaša nova octavia, posebej omenimo, da je to prva Škoda s prikazovalnikom »head-up«, z elektronskim načinom pretikanja samodejnega menjalnika, prvič tudi s tripodročno klimatsko napravo, ponuja pa tudi matrične žaromete LED. Beležimo tudi prihod novega Suzukijevega ignisa. Zapeljal pa nas je Volkswagen tiguan "Allspace", ki je imeniten in prostoren prevoznik.


27.06.2020

Ali smo pripravljeni na avtonomno vožnjo

Mnogi od nas še niso pripravljeni, da bi izpustili volan svojega vozila iz rok in prepustili upravljanje robotu. A avtonomna vožnja se napoveduje, prihaja. Andrej Brglez poudarja, da sta poti v avtonomno vožnjo dve: prva, tehnološka, bo hitra, tista druga, ki se ima zgoditi v naših glavah, pa bo bolj počasna. Vozili smo Nissan X-trail z dizlom in bencinarjem. Volkswagen predstavlja novi arteon, tudi v različici Shooting Brake, Opel napoveduje prihod nove mokke.


20.06.2020

Prevoz koles na avtomobilu

Danes spet na kolo, pravzaprav ga bomo tokrat najprej pritrdili na nosilec na našem avtomobilu. Pri tem opravilu moramo biti kar natančni, saj ima vožnja s kolesom na strehi ali pač na nosilcu zadaj svoje zakonitosti. Pred vožnjo moramo preveriti tlak v pnevmatikah – dodatna obtežitev pač zahteva prilagoditev. Vožnja s kolesi na strehi ali na nosilcu zadaj pa nato zahteva tudi dodatno pozornost, saj se obnašanje vozila v določenih situacijah lahko kar občutno spremeni. O povpraševanju in primerni izbiri nosilcev za kolesa bo spregovoril Luka Bobnar iz Thule Store iz Ljubljane, naj moramo biti še posebej pozorni ob prevažanju koles na avtomobilu pa bo opozoril Andrej Brglez.


13.06.2020

Andrej Brglez: Mobilnost jutrišnjega dne mora biti javno dobro

O prometu nikakor ne moremo razmišljati kot o nekakšni samostojni stvari, ki ne vpliva na druga področja družbenega življenja. Med karanteno smo lahko videli, kako hitro smo v mestih zadihali čistejši zrak, ker je bilo avtomobilov na cesti znatno manj. Podobno promet vpliva tudi na druga področja družbenega življenja. O tem, kako vpliva in kakšna prihodnost premikanja nas čaka, se je Jan Grilc pogovoril z Andrejem Brglezom, opazovalcem mobilnosti in strokovnim sodelavcem Vala 202 za področje prometa.


13.06.2020

Gremo mi na elektriko

Korona virus je, kar zadeva avtomobilski trg, še najmanj škode povzročil na področju električnih vozil, kar je po svoje logično, saj povpraševanje za zdaj še krepko presega ponudbo. Ponekod se je v tem času povpraševanje po električnih vozilih celo občutno povečalo, recimo v Nemčiji. Pri nas trg električnih vozil trenutno obsega približno 2.000 vozil in raste iz leta v leto. Primož Lemež, ki že vrsto let pozorno spremlja razvoj trga električnih vozil, ugotavlja, da je pri nas infrastruktura več kot zadostna, nered pa vlada pri polnjenju baterij.


Stran 9 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov