Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Kakšno je bilo avtomobilsko 2019

04.01.2020

Elektrifikacija vozil, ki prihaja počasi, a vztrajno, nas je dokončno naučila, da gre za evolucijo in ne za revolucijo. Lani smo tudi zapeljali v razpotje, ko se bomo morali odločiti, katero smer bomo ubrali v povezavi z digitalnim okoljem sodobnega avtomobila; proizvajalci imajo namreč izjemno veliko veselje s povezovanjem telefona z možgani avtomobila, kar zna biti že tudi moteče ali celo nevarno. Še vedno smo ploskali SUV-jem, križancem in podobnim – to bomo počeli še tudi v 2020; kar pa zadeva bitko za zeleni planet, se je ta lani odločno napovedala, a jo bo v prihodnjih letih treba še izbojevati.

Še vedno smo ploskali SUV-jem, križancem in podobnim – to bomo počeli še tudi v 2020; kar pa zadeva bitko za zeleni planet, se je ta lani odločno napovedala, a bo še trajala

To po čemer si bomo najbolj zapomnili avtomobilsko leto 2019, se je zgodilo tik pred iztekom 365 dni. Fiat in PSA sta napovedala združitev. Pa ne, da bi bilo to kaj posebnega; koncerni se združujejo in potem užaljeni razdružujejo že zadnji dve desetletji … Združitev Francozov in Italijanov pa presega oziroma ukinja tradicionalne avtomobilske delitve na Francoza, Nemca in Italijana, ki so desetletja vladale z avtomobilsko Evropo. Razen tega se počasi približujemo napovedim avtomobilskih futuristov, ki trdijo, da bodočnost prinaša enega proizvajalca in tri modele; za malo potnikov, za več potnikov in takega za tovor.

Ampak prej se moramo še elektrificirati. Kar nam gre bolj slabo od vtičnice. Nečesa nas je pa avtomobilska elektrifikacija le naučila; tega, da ne gre za revolucijo ampak za evolucijo. Povedano drugače; revolucij je bilo v avtomobilski zgodovini izjemno malo. Ob oni, ko je stari dobri Benz namontiral motor na kočijo, še mogoče uvedba zaprte kabine, pnevmatike, kakšen varnostni dodatek in to je to. Vse ostalo je plod evolucije. In ko so nas marketinški strokovnjaki pred kakšnima dvema desetletjema pričeli prepričevati, da bo elektrifikacija za mobilnost prava revolucija, smo jim vsi verjeli. Zato pa so marketinški strokovnjaki in zato smo potrošniki. A se je izkazalo, da gre le še za eno avtomobilskih evolucij. In če ne drugega, smo se v letu 2019 nanjo navadili. Elektrifikacija kaplja počasi. In vztrajno, to jim je treba priznati. Problemi, s katerimi se električna mobilnost srečuje, ostajajo enaki, kot so bili v letu 2018 in bodo enaki tudi v letu 2020. Doseg električnih vozil, javna mreža polnilnic, nedorečeni standardi in zakonodaja, državne vzpodbude in davčne olajšave ter še vedno zelo omejena ponudba električnih vozil. Ampak kot smo zapisali; tudi po kapljicah se lahko napolni kozarec.

Evropski, tako tudi slovenski avtomobilski trg je v preteklem letu še vedno navdušeno ploskal SUV-jem, križancem in podobnim avtomobilom, katerih glavna značilnost je visoko vstopanje in visoko sedenje. Kljub temu, da smo novinarji že ves čas trajanja te evforije do nje vsaj po tihoma zadržani, je trg v tržnem gospodarstvu neusmiljen. Številke gredo v nebo, proizvajalci in preše v tovarnah pa kujejo SUV-jevsko pločevino dokler je še vroča.

Prav tako smo v letu 2019 zapeljali v križišče, v katerem se bo potrebno odločiti, katero smer bomo ubrali v povezavi z digitalnim okoljem sodobnega avtomobila. Točka, na kateri vsa ta povezljivost in interaktivnost ter vseprisotna digitalnost postaja moteča ali za vožnjo celo nevarna, je že zelo blizu, če ni že presežena. Nenehno preverjanje pametnih naprav – to počnemo ko smo pešci ali potniki v javnem prometu, se seli tudi v avtomobile. Proizvajalci nam sicer uporabo mobilnih naprav s pametnimi vmesniki olajšajo ali celo omejujejo, a na predstavitvah novih avtomobilov nihče več ne govori o obesah in vpetjih in cilindrih ali bog ne daj batih – imajo pa toliko večje veselje s povezovanjem vašega telefona z možgani vašega avtomobila. Le korak vstran nas čakajo asistenčni sistemi. Na srečo se le ti s svojim delovanjem umikajo v ozadje, ampak s posameznimi elementi avtonomne vožnje se vloga voznika manjša, oziroma postaja enostavnejša in tudi varnejša. Žal pa gre tudi za opustitev potrebne pozornosti in pogosto lažno udobje, kajti odgovornost za vožnjo je še vedno voznikova.

V letu 2019 se je bitka za zeleni planet napovedala, v letu 2020 in desetletjih, ki sledijo, jo bo potrebno izbojevati. Mobilnost, oziroma transport bo pri tem procesu odigral eno ključnih vlog. Opazovalec procesov v avtomobilskem vesolju se ne more znebiti občutka, da se bitka za ogljično vzdržnost znotraj avtomobilskih koncernov še vedno bojuje s figo v žepu. A na drugi strani se bomo morali tudi potrošniki, kupci in vozniki sprijazniti z dejstvom, da manjšanje ogljičnega odtisa pomeni žrtvovanje delčka današnjega udobja. Tistih, ki so se udobju pripravljeni odreči, pa je še vedno – se nam zdi, premalo. In letos, se bojimo, jih še ne bo kaj dosti več…


Avtomobilsko prometne minute

866 epizod


Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.

Kakšno je bilo avtomobilsko 2019

04.01.2020

Elektrifikacija vozil, ki prihaja počasi, a vztrajno, nas je dokončno naučila, da gre za evolucijo in ne za revolucijo. Lani smo tudi zapeljali v razpotje, ko se bomo morali odločiti, katero smer bomo ubrali v povezavi z digitalnim okoljem sodobnega avtomobila; proizvajalci imajo namreč izjemno veliko veselje s povezovanjem telefona z možgani avtomobila, kar zna biti že tudi moteče ali celo nevarno. Še vedno smo ploskali SUV-jem, križancem in podobnim – to bomo počeli še tudi v 2020; kar pa zadeva bitko za zeleni planet, se je ta lani odločno napovedala, a jo bo v prihodnjih letih treba še izbojevati.

Še vedno smo ploskali SUV-jem, križancem in podobnim – to bomo počeli še tudi v 2020; kar pa zadeva bitko za zeleni planet, se je ta lani odločno napovedala, a bo še trajala

To po čemer si bomo najbolj zapomnili avtomobilsko leto 2019, se je zgodilo tik pred iztekom 365 dni. Fiat in PSA sta napovedala združitev. Pa ne, da bi bilo to kaj posebnega; koncerni se združujejo in potem užaljeni razdružujejo že zadnji dve desetletji … Združitev Francozov in Italijanov pa presega oziroma ukinja tradicionalne avtomobilske delitve na Francoza, Nemca in Italijana, ki so desetletja vladale z avtomobilsko Evropo. Razen tega se počasi približujemo napovedim avtomobilskih futuristov, ki trdijo, da bodočnost prinaša enega proizvajalca in tri modele; za malo potnikov, za več potnikov in takega za tovor.

Ampak prej se moramo še elektrificirati. Kar nam gre bolj slabo od vtičnice. Nečesa nas je pa avtomobilska elektrifikacija le naučila; tega, da ne gre za revolucijo ampak za evolucijo. Povedano drugače; revolucij je bilo v avtomobilski zgodovini izjemno malo. Ob oni, ko je stari dobri Benz namontiral motor na kočijo, še mogoče uvedba zaprte kabine, pnevmatike, kakšen varnostni dodatek in to je to. Vse ostalo je plod evolucije. In ko so nas marketinški strokovnjaki pred kakšnima dvema desetletjema pričeli prepričevati, da bo elektrifikacija za mobilnost prava revolucija, smo jim vsi verjeli. Zato pa so marketinški strokovnjaki in zato smo potrošniki. A se je izkazalo, da gre le še za eno avtomobilskih evolucij. In če ne drugega, smo se v letu 2019 nanjo navadili. Elektrifikacija kaplja počasi. In vztrajno, to jim je treba priznati. Problemi, s katerimi se električna mobilnost srečuje, ostajajo enaki, kot so bili v letu 2018 in bodo enaki tudi v letu 2020. Doseg električnih vozil, javna mreža polnilnic, nedorečeni standardi in zakonodaja, državne vzpodbude in davčne olajšave ter še vedno zelo omejena ponudba električnih vozil. Ampak kot smo zapisali; tudi po kapljicah se lahko napolni kozarec.

Evropski, tako tudi slovenski avtomobilski trg je v preteklem letu še vedno navdušeno ploskal SUV-jem, križancem in podobnim avtomobilom, katerih glavna značilnost je visoko vstopanje in visoko sedenje. Kljub temu, da smo novinarji že ves čas trajanja te evforije do nje vsaj po tihoma zadržani, je trg v tržnem gospodarstvu neusmiljen. Številke gredo v nebo, proizvajalci in preše v tovarnah pa kujejo SUV-jevsko pločevino dokler je še vroča.

Prav tako smo v letu 2019 zapeljali v križišče, v katerem se bo potrebno odločiti, katero smer bomo ubrali v povezavi z digitalnim okoljem sodobnega avtomobila. Točka, na kateri vsa ta povezljivost in interaktivnost ter vseprisotna digitalnost postaja moteča ali za vožnjo celo nevarna, je že zelo blizu, če ni že presežena. Nenehno preverjanje pametnih naprav – to počnemo ko smo pešci ali potniki v javnem prometu, se seli tudi v avtomobile. Proizvajalci nam sicer uporabo mobilnih naprav s pametnimi vmesniki olajšajo ali celo omejujejo, a na predstavitvah novih avtomobilov nihče več ne govori o obesah in vpetjih in cilindrih ali bog ne daj batih – imajo pa toliko večje veselje s povezovanjem vašega telefona z možgani vašega avtomobila. Le korak vstran nas čakajo asistenčni sistemi. Na srečo se le ti s svojim delovanjem umikajo v ozadje, ampak s posameznimi elementi avtonomne vožnje se vloga voznika manjša, oziroma postaja enostavnejša in tudi varnejša. Žal pa gre tudi za opustitev potrebne pozornosti in pogosto lažno udobje, kajti odgovornost za vožnjo je še vedno voznikova.

V letu 2019 se je bitka za zeleni planet napovedala, v letu 2020 in desetletjih, ki sledijo, jo bo potrebno izbojevati. Mobilnost, oziroma transport bo pri tem procesu odigral eno ključnih vlog. Opazovalec procesov v avtomobilskem vesolju se ne more znebiti občutka, da se bitka za ogljično vzdržnost znotraj avtomobilskih koncernov še vedno bojuje s figo v žepu. A na drugi strani se bomo morali tudi potrošniki, kupci in vozniki sprijazniti z dejstvom, da manjšanje ogljičnega odtisa pomeni žrtvovanje delčka današnjega udobja. Tistih, ki so se udobju pripravljeni odreči, pa je še vedno – se nam zdi, premalo. In letos, se bojimo, jih še ne bo kaj dosti več…


18.01.2024

Naj bodo naši najmlajši v avtu varni

V prihodnjih minutah pa k najmlajšim udeležencem v prometu, ki so kot sopotniki v prometu povsem odvisni od nas. Nekateri se še vedno premalo zavedajo, kako zelo pomembno je, da imamo dober otroški varnostni sedež, pa seveda tudi, da je ustrezno nameščen.


11.01.2024

Kaj prinaša novi potniški center v Ljubljani?

Začela se je gradnja novega potniškega centra v Ljubljani, ki seveda prinaša kar nekaj motenj v prometu. Gradnja bo po napovedih trajala dve leti in v tem času se bomo morali prilagajati občasnim zaporam in oviram na gradbišču. Če bi tak ali podoben projekt izpeljali pred recimo vsaj 30 leti, bi bilo danes marsikaj drugače. Ampak kar zadeva mobilnosti, smo zadaj še kje.


04.01.2024

Električna mobilnost v 2024

V preteklem letu smo zelo veliko govorili o električni mobilnosti. Na tem področju so zelo močni kitajski proizvajalci, ki so tudi odgovorni, da so proizvajalci električnih vozil le začeli počasi popuščati s cenami, ki pa so še vedno zelo visoke. Kakšne so smernice in kaj lahko pričakujemo letos in v prihodnjih letih? O vsem tem Janez Martinčič in Andrej Brglez.


28.12.2023

Mobilnost v 2023 | Andrej Brglez

V minutah za mobilnost se bomo tokrat ozrli nazaj na leto, ki se izteka. Andrej Brglez nas spomni, da so uničujoče poplave pri nas vplivale tudi na mobilnost, da je bilo veliko avtomobilov poplavljenih, pa da so cene avtomobilov še naprej rasle in da je rasla tudi prodaja električnih avtomobilov. Ta je v Evropi letos prvič presegla prodajo dizelskih avtomobilov. Sicer pa sprehod po svetu pokaže, da so avtomobilske zgodbe po različnih koncih sveta zelo različne.


14.12.2023

Trg rabljenih električnih vozil

Ker so električna vozila z nami že kar nekaj let, je na trgu tudi vedno več rabljenih. Kupci pa se za nakup takih težko odločajo, saj je neznank še preveč, predvsem pa ne zaupajo kakovosti baterij, ki so del avtomobila, okoli katerega se pravzaprav vse vrti.


07.12.2023

Velik porast spletne prodaje avtomobilov v Sloveniji in izbor avta leta

Vemo, da prodaja avtomobilov še vedno v veliki meri temelji na obisku avtomobilskega salona, ampak nakupni proces se tudi v tej panogi pri večini kupcev začne na spletu. Vendar pa se nakupne poti spreminjajo, tudi pri nas. Spomnimo, kako je prodaja tekstila in obutve prek interneta postala izjemen posel, počasi podobne nakupne navade prodirajo tudi na področje prodaje avtomobilov, tudi rabljenih. Kako hitro gre slovenski kupec na nova polja spletnega nakupovanja? Sogovornik: - Marin Vladović, izvršni direktor in partner platforme AutoBrief


30.11.2023

Mobilnost: Razvoj avtomobilskih žarometov in njihova prihodnost

Avtomobilska industrija iz leta v leto beleži izjemen napredek pri razvoju praktično vseh avtomobilskih sklopov. Eden pomembnejših in še kako dobrodošlih za voznika je napredek pri razvoju avtomobilskih svetil, predvsem žarometov. Zadnje čase je popularna t. i. LED matrična tehnologija, ki je s pomočjo več tisoč LED diod v žarometu sposobna usmerjati množico svetlobnih snopov, ki so neodvisni drug od drugega in tako lahko dinamično osvetljujejo različne segmente ceste. Sogovornik: - vodja razvoja žarometov v Hella Saturnus Janez Nučič


23.11.2023

Kje smo na zemljevidu pitja alkohola?

Pred dnevi je bila organizirana akcija Slovenija piha nula nula, ki naj bi voznike spodbudila, da ne bi pijani sedali za volan, a se je znova izkazalo, da vsi ne napihajo nula nula. Kje smo na zemljevidu pitja alkohola, zakaj ga ni dobro piti in kako je nevaren za volanom? O tem se bo Janez Martinčič tokrat pogovarjal z doktorico psiholoških znanosti Majo Roškar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.


16.11.2023

Upad prodaje električnih avtomobilov

V zadnjem času se sem ter tja pojavi kakšna novica, da zanimanje za nakup električnih avtomobilov pada. Zato se tudi proizvajalci odločajo o znižanju proizvodnje električnih avtomobilov.


09.11.2023

Pihamo 0,0

Raziskave so pokazale, da pod vplivom alkohola težje zaznamo rdečo barvo, to pa je v prometu lahko zelo nerodno ali celo usodno. Evropska uredba določa, da morajo biti že od junija 2022 vsi novi tipi vozil, od julija 2024 pa vsa nova vozila na evropskem trgu opremljena z modernimi varnostnimi sistemi, med katere sodi tudi tehnična predpriprava za namestitev blokirne naprave (tako imenovane alkoholne ključavnice) za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola. Ali bi bilo smiselno uzakoniti "nič celih nič"? Kakšen je odnos mladih do alkohola, ki so nam starejšim v zadnjem času lahko za vzor, kar zadeva šofiranje pod vplivom alkohola?


02.11.2023

Mobilnost: Življenjska doba pnevmatik vse daljša

Tudi letos so evropski avtomobilski klubi skupaj s potrošniškimi organizacijami vzeli pod drobnogled zimske pnevmatike dveh različnih dimenzij – ene primerne za kompaktne križance in druge za avtomobile nižjega srednjega razreda. Ugotovili so, da so razlike med pnevmatikami med različnimi proizvajalci lahko kar velike, in tudi, da visoka cena ni vedno zagotovilo za najvišjo kakovost.


26.10.2023

Mednarodno tekmovanje mehanikov v cestnih patruljah

Pred dnevi je AMZS spet gostila mednarodno tekmovanje in usposabljala mehanike, ki delujejo v cestnih patruljah. Srečanje poteka pod pokroviteljstvom mednarodne avtomobilistične zveze FIA Regija 1, ki združuje avtomobilske klube iz Evrope, Afrike in Bližnjega vzhoda ter ARC Europe – mednarodne mreže za pomoč na cesti, ki danes zagotavlja pomoč na cesti v kar 43 evropskih državah. Sodelovale so ekipe iz 17 avtomobilskih klubov, v naši sta bila Janez Kajzar iz postojnskega centra AMZS in Jakob Turnšek iz Celjskega servisa.


19.10.2023

Nad zastoje na avtocestah z novimi opozorilnimi tablami

Zastoji na vpadnicah v Ljubljano in na ljubljanskem obroču so vsakodnevna stalnica. Hitrih rešitev stroka nima, zato bo DARS prihodnje leto s pomočjo umetne inteligence poskušal povečati pretočnost skozi ljubljanski obroč. S postavitvijo več kot 50 portalov, ki jih bodo integrirali v nadzorne centre za vodenje in nadzor prometa, bodo obveščali voznike o priporočeni hitrosti in na ta način poskušali povečati pretočnost.


14.10.2023

Kako na pomoč pokliče eCall?

Ocene kažejo, da prometne nesreče države stanejo od enega ali celo do treh odstotkov njihovega bruto nacionalnega proizvoda na leto. Evropa se je odločila ukrepati. Tako države članice EU od 1. oktobra 2017 uvedejo centre za obveščanje o javni varnosti eCall, ki so opremljeni za obravnavo klicev eCall. Od 31. marca 2018 pa je moral biti vsak nov tip avtomobila, prodanega v Evropi, opremljen s sistemom 112 eCall. Tako avtomobil lahko samodejno pokliče vseevropsko številko 112 v primeru resne prometne nesreče in operaterjem v sili posreduje informacije o incidentu, vključno s koordinatami GPS, časom incidenta in identifikacijsko številko vozila. Andrej Brglez o tem, kako sistem deluje in kaj se obeta v prihodnosti.


29.09.2023

Vmesniki v vozilih

Čeprav se zadnje čase, kar zadeva teme s področja mobilnosti, ukvarjamo predvsem s tem, kako bi vse dali na elektriko in pokopali vse drugo, pa v ozadju še vedno tečejo raziskave in napredujejo projekti, ki naj bi nas zapeljali v naslednje stopnje avtonomne vožnje. O vmesnikih v vozilih, zakaj jim tako rečemo, kakšna je njihova vloga in kakšna bo v prihodnosti, s prof. dr. Jako Sodnikom s fakultete za elektrotehniko v Ljubljani. Zapeljemo še Fiat 500x in 500x "zgoraj brez" in prenovljenega Škodinega karoqa.


23.09.2023

Varna mobilnost v mestih

Mestna središča se zapirajo za avtomobile, načini mobilnosti se tako spreminjajo. Vedno več je prevoznih sredstev, hitrosti so vedno višje, vedno bolj pereči so izzivi uporabe mikromobilnosti, predvsem e-skirojev. Kako se v tujini lotevajo reševanja problemov (starostne in hitrostne) omejitve? Kako »preživeti« čas, ki je potreben, da se uveljavi zakonodaja? Pogovor z Ano Cergolj Kebler, vodjo projektov varne vožnje pri Zavarovalnici Triglav. Zapeljemo se tudi s prostornim Fiatom, udobnim Citroenom in uporabnim Volkswagnom – tokrat bo šlo brez elektrike.


16.09.2023

Novosti z avtomobilskega salona v Münchnu

Zadnja desetletja smo bili vajeni, da so novinarji (pa tudi obiskovalci) vsako leto obiskovali ene in iste avtomobilske salone in tam videli, kaj se nam na avtomobilskem področju v bližnji prihodnosti obeta novega. Zdaj tega tako rekoč ni več. To je bilo videti in čutiti na Münchenskem salonu, kjer je lahko predvsem strokovna javnost na enem kraju doživljala promocijo novih avtomobilskih rešitev, tehnologij, komponent, na drugem kraju v središču Münchna pa so zgradili velike odprte razstavne prostore, kjer so potekali razni dogodki in testne vožnje. Med obema središčema pa naj bi potekala testna proga za vozila sodobnih novih čistih tehnologij. Torej čisto drugačen koncept, ki ga je zaznal tudi Andrej Brglez.


09.09.2023

Trg rabljenih avtomobilov se normalizira

Naš tokratni sogovornik je Peter Kavčič, urednik portala Doberavto.si. Portal deluje pod okriljem AMZS in posreduje širok nabor podatkov o rabljenih avtomobilih, ki iščejo kupce pri različnih ponudnikih. Zadnjih nekaj let je trg novih in posledično tudi rabljenih vozil zelo nihal, primanjkovalo je enih in drugih, zdaj pa se stvari počasi umirjajo in lahko rečemo, da tudi nekako postavljajo na svoje mesto.


02.09.2023

Dodatna previdnost na cestah z začetkom šolskega leta

V minutah za mobilnost še enkrat spomnimo, da je Slovenija geografsko zelo razgibana, da so poti, po katerih hodijo otroci v šolo, zelo zelo različne in da se Slovenija uvršča med države, v katerih je varnost otrok na zelo visokem nivoju.


11.08.2023

Na Dunaju želijo samo 250 avtomobilov na 1000 prebivalcev

Eden izmed ključnih razlogov, zakaj je Dunaj najboljše mesto na svetu za življenje, je zagotovo učinkovit javni promet. Podzemna železnica, tramvaji, avtobusi in vlaki ponujajo možnost hitre in poceni mobilnosti po celotnem mestu, vedno več ljudi tudi kolesari po dobro urejenih stezah, pešcem so namenjeni celo pametni semaforji. V avstrijski prestolnici načrtujejo še bolj učinkovito in okolju bolj prijazno mobilnost, eden izmed ključnih ciljev je, da bi imeli na 1000 prebivalcev samo še 250 avtomobilov, želijo si mesto pešcev in kolesarjev, med drugim razvijajo mrežo in infrastrukturo za tovorna kolesa. S prometom prihodnosti se ukvarjajo v posebnem mestnem mislišču Smart Wien. Kaj se lahko naučimo iz dunajskih praks in vizij? Preverjal je Luka Hvalc.


Stran 2 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov