Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vprašanje je, koliko časa še bomo imeli vsak svoj avtomobil. Mobilnost se spreminja, mnogi že ponujajo nove oblike. Pri Toyoti so se študij, kaj, kako in komu ponuditi, temeljito lotili in z novo znamko KINTO že nakazujejo, kam merijo v prihodnosti. Gre za ponudbe, ki zajemajo prevozne usluge, prirejene za vsakega uporabnika posebej. Podatki, kakšne so naše običajne potovalne poti, način vožnje in sploh potovalne navade, tako in tako niso več skrivnost, zato ponudniki vedo, kaj in komu bodo lahko kaj ponudili. Čaka nas torej prihodnost brez lastnega avtomobila, opozarja Andrej Brglez.
Podatki, kakšne so naše običajne potovalne poti, način vožnje in sploh potovalne navade, tako in tako niso več skrivnost, zato ponudniki vedo, kaj in komu bodo lahko kaj ponudili.
Vprašanje je, koliko časa še bomo imeli vsak svoj avtomobil. Mobilnost se spreminja, mnogi že ponujajo nove oblike. Pri Toyoti so se študij, kaj, kako in komu ponuditi, temeljito lotili in z novo znamko KINTO že nakazujejo, kam merijo v prihodnosti. Gre za ponudbe, ki zajemajo prevozne usluge, prirejene za vsakega uporabnika posebej. Podatki, kakšne so naše običajne potovalne poti, način vožnje in sploh potovalne navade, tako in tako niso več skrivnost, zato ponudniki vedo, kaj in komu bodo lahko kaj ponudili. Čaka nas torej prihodnost brez lastnega avtomobila.
Nissanov qashqai je že leta prodajni hit, pravzaprav že od vsega začetka pred 12 leti, ko se je pojavil in zakoličil nov razred cestnih terencev. Pred kratkim nas je obiskal – ne boste verjeli, z novim dizelskim motorjem. Nekateri še niso obupali (tudi mi ne) nad dizelskim pogonom, pa čeprav dnevno prihajajo razna poročila in raziskave, ki opozarjajo, da so dizli umazani in da bodo zapacali svet. Nedvomno prispevajo k temu, a mislimo, da so poročila včasih vseeno malo pretirana.
Dizel torej. 1.7 litrski s 112 kilovati moči in 340 Nm navora. Zmogljiv in prožen torej, pa uglajen in tih ter s povprečjem okoli 6 litrov in pol, največ sedem, tudi precej razumen, kar zadeva porabo goriva. Menjalnik je bil brezstopenjski x-tronic, za ročno pretikanje pa so mu ustvarili sedem prestav. Vozilo je bilo opremljeno tudi s štirikolesnim pogonom, kar je pri tovrstnih vozilih vse prej kot samoumevno. Nam se zdi vedno dobrodošel dodatek.
Kar zadeva prostornost, že od prej vemo, da se da dokaj udobno potovati tudi na zadnji klopi. Paket opreme tekna ponuja množico asistenčnih sistemov, z usnjem in še nekaj dodatki tudi pridih prestiža v kabini. Vse to veselje z novim motorjem in dodatki za udobje pa logično prinese tudi višjo ceno, 33 tisoč. Vemo, da se visoke prodajne številke ustvarjajo s qashqaiji, ki stanejo 20 tisočakov ali kakšnega čez, a po drugi strani se zdi prav, da je v ponudbi tudi model, ki prinese ob vsem dobrem še nekaj dodatnih dobrot.
Tudi v nadaljevanju sedimo nekoliko višje. O raznolikosti ponudbe pri Hyundaiju smo že večkrat govorili, danes to omenjamo z zvezi z modelom kona. Po bencinski in dizelski smo se vozili tudi z električno, ki nas je (vsaj v različici z zmogljivejšo baterijo) kar navdušila in opozorila, da pri Hyundaiju tudi na tem področju mislijo resno. No, nazadnje pa se je do nas pripeljala še hibridna kona, ki ima nedvomno tudi svoje prednosti. Da nam je avtomobil sam po sebi všeč, ne bomo ponavljali. Na zunaj go bomo ločili od prej omenjenih ožjih sorodnikov v glavnem samo po napisu hibrid, nekaj malenkosti je drugačnih v notranjosti, recimo spremenjena je grafika merilnikov, zanimiv je velik zaslon, ki ga lahko razdelimo na pol in prikaze prilagodimo našim željam.
Pomemben je seveda pogonski sklop, ki je klasični samopolnilni. Osnova je 1,6 litrski atmosferski bencinski motor, ki razvije 77 kilovatov moči, ob sodelovanju litij-ionske baterije je moči do 104 kilovate. Menjalnik je šest stopenjski robotiziran, pogon je na sprednji kolesi. Vse skupaj je seveda povezano in prirejeno zato, da bi bila manjša poraba. Obljubljenih štirih litrov nismo dosegli, smo se pa brez muje spustili pod šest, kar se nam zdi vredno napisa hibrid. Osnovno hibridno kono vam na ceniku ponujajo za 24.900 evrov, Hyundai vam podari dva tisočaka – recimo eko subvencije, sicer pa kona hibrid z najbogatejšo stopnjo opreme impression pride blizu 27 tisočakov.
866 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Vprašanje je, koliko časa še bomo imeli vsak svoj avtomobil. Mobilnost se spreminja, mnogi že ponujajo nove oblike. Pri Toyoti so se študij, kaj, kako in komu ponuditi, temeljito lotili in z novo znamko KINTO že nakazujejo, kam merijo v prihodnosti. Gre za ponudbe, ki zajemajo prevozne usluge, prirejene za vsakega uporabnika posebej. Podatki, kakšne so naše običajne potovalne poti, način vožnje in sploh potovalne navade, tako in tako niso več skrivnost, zato ponudniki vedo, kaj in komu bodo lahko kaj ponudili. Čaka nas torej prihodnost brez lastnega avtomobila, opozarja Andrej Brglez.
Podatki, kakšne so naše običajne potovalne poti, način vožnje in sploh potovalne navade, tako in tako niso več skrivnost, zato ponudniki vedo, kaj in komu bodo lahko kaj ponudili.
Vprašanje je, koliko časa še bomo imeli vsak svoj avtomobil. Mobilnost se spreminja, mnogi že ponujajo nove oblike. Pri Toyoti so se študij, kaj, kako in komu ponuditi, temeljito lotili in z novo znamko KINTO že nakazujejo, kam merijo v prihodnosti. Gre za ponudbe, ki zajemajo prevozne usluge, prirejene za vsakega uporabnika posebej. Podatki, kakšne so naše običajne potovalne poti, način vožnje in sploh potovalne navade, tako in tako niso več skrivnost, zato ponudniki vedo, kaj in komu bodo lahko kaj ponudili. Čaka nas torej prihodnost brez lastnega avtomobila.
Nissanov qashqai je že leta prodajni hit, pravzaprav že od vsega začetka pred 12 leti, ko se je pojavil in zakoličil nov razred cestnih terencev. Pred kratkim nas je obiskal – ne boste verjeli, z novim dizelskim motorjem. Nekateri še niso obupali (tudi mi ne) nad dizelskim pogonom, pa čeprav dnevno prihajajo razna poročila in raziskave, ki opozarjajo, da so dizli umazani in da bodo zapacali svet. Nedvomno prispevajo k temu, a mislimo, da so poročila včasih vseeno malo pretirana.
Dizel torej. 1.7 litrski s 112 kilovati moči in 340 Nm navora. Zmogljiv in prožen torej, pa uglajen in tih ter s povprečjem okoli 6 litrov in pol, največ sedem, tudi precej razumen, kar zadeva porabo goriva. Menjalnik je bil brezstopenjski x-tronic, za ročno pretikanje pa so mu ustvarili sedem prestav. Vozilo je bilo opremljeno tudi s štirikolesnim pogonom, kar je pri tovrstnih vozilih vse prej kot samoumevno. Nam se zdi vedno dobrodošel dodatek.
Kar zadeva prostornost, že od prej vemo, da se da dokaj udobno potovati tudi na zadnji klopi. Paket opreme tekna ponuja množico asistenčnih sistemov, z usnjem in še nekaj dodatki tudi pridih prestiža v kabini. Vse to veselje z novim motorjem in dodatki za udobje pa logično prinese tudi višjo ceno, 33 tisoč. Vemo, da se visoke prodajne številke ustvarjajo s qashqaiji, ki stanejo 20 tisočakov ali kakšnega čez, a po drugi strani se zdi prav, da je v ponudbi tudi model, ki prinese ob vsem dobrem še nekaj dodatnih dobrot.
Tudi v nadaljevanju sedimo nekoliko višje. O raznolikosti ponudbe pri Hyundaiju smo že večkrat govorili, danes to omenjamo z zvezi z modelom kona. Po bencinski in dizelski smo se vozili tudi z električno, ki nas je (vsaj v različici z zmogljivejšo baterijo) kar navdušila in opozorila, da pri Hyundaiju tudi na tem področju mislijo resno. No, nazadnje pa se je do nas pripeljala še hibridna kona, ki ima nedvomno tudi svoje prednosti. Da nam je avtomobil sam po sebi všeč, ne bomo ponavljali. Na zunaj go bomo ločili od prej omenjenih ožjih sorodnikov v glavnem samo po napisu hibrid, nekaj malenkosti je drugačnih v notranjosti, recimo spremenjena je grafika merilnikov, zanimiv je velik zaslon, ki ga lahko razdelimo na pol in prikaze prilagodimo našim željam.
Pomemben je seveda pogonski sklop, ki je klasični samopolnilni. Osnova je 1,6 litrski atmosferski bencinski motor, ki razvije 77 kilovatov moči, ob sodelovanju litij-ionske baterije je moči do 104 kilovate. Menjalnik je šest stopenjski robotiziran, pogon je na sprednji kolesi. Vse skupaj je seveda povezano in prirejeno zato, da bi bila manjša poraba. Obljubljenih štirih litrov nismo dosegli, smo se pa brez muje spustili pod šest, kar se nam zdi vredno napisa hibrid. Osnovno hibridno kono vam na ceniku ponujajo za 24.900 evrov, Hyundai vam podari dva tisočaka – recimo eko subvencije, sicer pa kona hibrid z najbogatejšo stopnjo opreme impression pride blizu 27 tisočakov.
V prihodnjih minutah pa k najmlajšim udeležencem v prometu, ki so kot sopotniki v prometu povsem odvisni od nas. Nekateri se še vedno premalo zavedajo, kako zelo pomembno je, da imamo dober otroški varnostni sedež, pa seveda tudi, da je ustrezno nameščen.
Začela se je gradnja novega potniškega centra v Ljubljani, ki seveda prinaša kar nekaj motenj v prometu. Gradnja bo po napovedih trajala dve leti in v tem času se bomo morali prilagajati občasnim zaporam in oviram na gradbišču. Če bi tak ali podoben projekt izpeljali pred recimo vsaj 30 leti, bi bilo danes marsikaj drugače. Ampak kar zadeva mobilnosti, smo zadaj še kje.
V preteklem letu smo zelo veliko govorili o električni mobilnosti. Na tem področju so zelo močni kitajski proizvajalci, ki so tudi odgovorni, da so proizvajalci električnih vozil le začeli počasi popuščati s cenami, ki pa so še vedno zelo visoke. Kakšne so smernice in kaj lahko pričakujemo letos in v prihodnjih letih? O vsem tem Janez Martinčič in Andrej Brglez.
V minutah za mobilnost se bomo tokrat ozrli nazaj na leto, ki se izteka. Andrej Brglez nas spomni, da so uničujoče poplave pri nas vplivale tudi na mobilnost, da je bilo veliko avtomobilov poplavljenih, pa da so cene avtomobilov še naprej rasle in da je rasla tudi prodaja električnih avtomobilov. Ta je v Evropi letos prvič presegla prodajo dizelskih avtomobilov. Sicer pa sprehod po svetu pokaže, da so avtomobilske zgodbe po različnih koncih sveta zelo različne.
Ker so električna vozila z nami že kar nekaj let, je na trgu tudi vedno več rabljenih. Kupci pa se za nakup takih težko odločajo, saj je neznank še preveč, predvsem pa ne zaupajo kakovosti baterij, ki so del avtomobila, okoli katerega se pravzaprav vse vrti.
Vemo, da prodaja avtomobilov še vedno v veliki meri temelji na obisku avtomobilskega salona, ampak nakupni proces se tudi v tej panogi pri večini kupcev začne na spletu. Vendar pa se nakupne poti spreminjajo, tudi pri nas. Spomnimo, kako je prodaja tekstila in obutve prek interneta postala izjemen posel, počasi podobne nakupne navade prodirajo tudi na področje prodaje avtomobilov, tudi rabljenih. Kako hitro gre slovenski kupec na nova polja spletnega nakupovanja? Sogovornik: - Marin Vladović, izvršni direktor in partner platforme AutoBrief
Avtomobilska industrija iz leta v leto beleži izjemen napredek pri razvoju praktično vseh avtomobilskih sklopov. Eden pomembnejših in še kako dobrodošlih za voznika je napredek pri razvoju avtomobilskih svetil, predvsem žarometov. Zadnje čase je popularna t. i. LED matrična tehnologija, ki je s pomočjo več tisoč LED diod v žarometu sposobna usmerjati množico svetlobnih snopov, ki so neodvisni drug od drugega in tako lahko dinamično osvetljujejo različne segmente ceste. Sogovornik: - vodja razvoja žarometov v Hella Saturnus Janez Nučič
Pred dnevi je bila organizirana akcija Slovenija piha nula nula, ki naj bi voznike spodbudila, da ne bi pijani sedali za volan, a se je znova izkazalo, da vsi ne napihajo nula nula. Kje smo na zemljevidu pitja alkohola, zakaj ga ni dobro piti in kako je nevaren za volanom? O tem se bo Janez Martinčič tokrat pogovarjal z doktorico psiholoških znanosti Majo Roškar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
V zadnjem času se sem ter tja pojavi kakšna novica, da zanimanje za nakup električnih avtomobilov pada. Zato se tudi proizvajalci odločajo o znižanju proizvodnje električnih avtomobilov.
Raziskave so pokazale, da pod vplivom alkohola težje zaznamo rdečo barvo, to pa je v prometu lahko zelo nerodno ali celo usodno. Evropska uredba določa, da morajo biti že od junija 2022 vsi novi tipi vozil, od julija 2024 pa vsa nova vozila na evropskem trgu opremljena z modernimi varnostnimi sistemi, med katere sodi tudi tehnična predpriprava za namestitev blokirne naprave (tako imenovane alkoholne ključavnice) za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola. Ali bi bilo smiselno uzakoniti "nič celih nič"? Kakšen je odnos mladih do alkohola, ki so nam starejšim v zadnjem času lahko za vzor, kar zadeva šofiranje pod vplivom alkohola?
Tudi letos so evropski avtomobilski klubi skupaj s potrošniškimi organizacijami vzeli pod drobnogled zimske pnevmatike dveh različnih dimenzij – ene primerne za kompaktne križance in druge za avtomobile nižjega srednjega razreda. Ugotovili so, da so razlike med pnevmatikami med različnimi proizvajalci lahko kar velike, in tudi, da visoka cena ni vedno zagotovilo za najvišjo kakovost.
Pred dnevi je AMZS spet gostila mednarodno tekmovanje in usposabljala mehanike, ki delujejo v cestnih patruljah. Srečanje poteka pod pokroviteljstvom mednarodne avtomobilistične zveze FIA Regija 1, ki združuje avtomobilske klube iz Evrope, Afrike in Bližnjega vzhoda ter ARC Europe – mednarodne mreže za pomoč na cesti, ki danes zagotavlja pomoč na cesti v kar 43 evropskih državah. Sodelovale so ekipe iz 17 avtomobilskih klubov, v naši sta bila Janez Kajzar iz postojnskega centra AMZS in Jakob Turnšek iz Celjskega servisa.
Zastoji na vpadnicah v Ljubljano in na ljubljanskem obroču so vsakodnevna stalnica. Hitrih rešitev stroka nima, zato bo DARS prihodnje leto s pomočjo umetne inteligence poskušal povečati pretočnost skozi ljubljanski obroč. S postavitvijo več kot 50 portalov, ki jih bodo integrirali v nadzorne centre za vodenje in nadzor prometa, bodo obveščali voznike o priporočeni hitrosti in na ta način poskušali povečati pretočnost.
Ocene kažejo, da prometne nesreče države stanejo od enega ali celo do treh odstotkov njihovega bruto nacionalnega proizvoda na leto. Evropa se je odločila ukrepati. Tako države članice EU od 1. oktobra 2017 uvedejo centre za obveščanje o javni varnosti eCall, ki so opremljeni za obravnavo klicev eCall. Od 31. marca 2018 pa je moral biti vsak nov tip avtomobila, prodanega v Evropi, opremljen s sistemom 112 eCall. Tako avtomobil lahko samodejno pokliče vseevropsko številko 112 v primeru resne prometne nesreče in operaterjem v sili posreduje informacije o incidentu, vključno s koordinatami GPS, časom incidenta in identifikacijsko številko vozila. Andrej Brglez o tem, kako sistem deluje in kaj se obeta v prihodnosti.
Čeprav se zadnje čase, kar zadeva teme s področja mobilnosti, ukvarjamo predvsem s tem, kako bi vse dali na elektriko in pokopali vse drugo, pa v ozadju še vedno tečejo raziskave in napredujejo projekti, ki naj bi nas zapeljali v naslednje stopnje avtonomne vožnje. O vmesnikih v vozilih, zakaj jim tako rečemo, kakšna je njihova vloga in kakšna bo v prihodnosti, s prof. dr. Jako Sodnikom s fakultete za elektrotehniko v Ljubljani. Zapeljemo še Fiat 500x in 500x "zgoraj brez" in prenovljenega Škodinega karoqa.
Mestna središča se zapirajo za avtomobile, načini mobilnosti se tako spreminjajo. Vedno več je prevoznih sredstev, hitrosti so vedno višje, vedno bolj pereči so izzivi uporabe mikromobilnosti, predvsem e-skirojev. Kako se v tujini lotevajo reševanja problemov (starostne in hitrostne) omejitve? Kako »preživeti« čas, ki je potreben, da se uveljavi zakonodaja? Pogovor z Ano Cergolj Kebler, vodjo projektov varne vožnje pri Zavarovalnici Triglav. Zapeljemo se tudi s prostornim Fiatom, udobnim Citroenom in uporabnim Volkswagnom – tokrat bo šlo brez elektrike.
Zadnja desetletja smo bili vajeni, da so novinarji (pa tudi obiskovalci) vsako leto obiskovali ene in iste avtomobilske salone in tam videli, kaj se nam na avtomobilskem področju v bližnji prihodnosti obeta novega. Zdaj tega tako rekoč ni več. To je bilo videti in čutiti na Münchenskem salonu, kjer je lahko predvsem strokovna javnost na enem kraju doživljala promocijo novih avtomobilskih rešitev, tehnologij, komponent, na drugem kraju v središču Münchna pa so zgradili velike odprte razstavne prostore, kjer so potekali razni dogodki in testne vožnje. Med obema središčema pa naj bi potekala testna proga za vozila sodobnih novih čistih tehnologij. Torej čisto drugačen koncept, ki ga je zaznal tudi Andrej Brglez.
Naš tokratni sogovornik je Peter Kavčič, urednik portala Doberavto.si. Portal deluje pod okriljem AMZS in posreduje širok nabor podatkov o rabljenih avtomobilih, ki iščejo kupce pri različnih ponudnikih. Zadnjih nekaj let je trg novih in posledično tudi rabljenih vozil zelo nihal, primanjkovalo je enih in drugih, zdaj pa se stvari počasi umirjajo in lahko rečemo, da tudi nekako postavljajo na svoje mesto.
V minutah za mobilnost še enkrat spomnimo, da je Slovenija geografsko zelo razgibana, da so poti, po katerih hodijo otroci v šolo, zelo zelo različne in da se Slovenija uvršča med države, v katerih je varnost otrok na zelo visokem nivoju.
Eden izmed ključnih razlogov, zakaj je Dunaj najboljše mesto na svetu za življenje, je zagotovo učinkovit javni promet. Podzemna železnica, tramvaji, avtobusi in vlaki ponujajo možnost hitre in poceni mobilnosti po celotnem mestu, vedno več ljudi tudi kolesari po dobro urejenih stezah, pešcem so namenjeni celo pametni semaforji. V avstrijski prestolnici načrtujejo še bolj učinkovito in okolju bolj prijazno mobilnost, eden izmed ključnih ciljev je, da bi imeli na 1000 prebivalcev samo še 250 avtomobilov, želijo si mesto pešcev in kolesarjev, med drugim razvijajo mrežo in infrastrukturo za tovorna kolesa. S prometom prihodnosti se ukvarjajo v posebnem mestnem mislišču Smart Wien. Kaj se lahko naučimo iz dunajskih praks in vizij? Preverjal je Luka Hvalc.
Neveljaven email naslov