Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Novi Peugeot 208 je postal evropski avto leta, obiskal je tudi nas in nas preprical, da bi lahko bil spet svetovna uspešnica. Ni samo privlacnega videza in v notranjosti narejen velikopotezno, ampak nosi v sebi tudi plod slovenskega znanja – kljucni deli aluminijastega volanskega sistema so izdelani v Hidrii. Padec proizvodnje in prodaje avtomobilov se za zdaj izjemno cuti edino na Kitajskem; ne vemo, kako bi Evropa prenesla recimo 90-odstoten prodajni padec. Sicer pa je Ford razvil sistem, ki bo preprecil vozniku, da bi odprl vrata in tako zaprl pot kolesarju, Volvo pa je pri zašciti potnikov prilagodil varnostne sisteme posebej tudi za ženske, ki so zaradi naravnih razlik v anatomiji in moci bolj izpostavljene tveganju za poškodbe v prometnih nesrecah.
Ključni deli aluminijastega volanskega sistema za Evropski avto leta, peugeot 208, so izdelani v Hidrii
Koronavirus je odnesel Ženevski avtosalon, ne pa tudi vseh švicarskih dejavnosti. In če smo se v prejšnjih nekaj oddajah ukvarjali z avtomobilskimi nagradami, v tem slogu tudi nadaljujmo. Šestdeset novinarjev se je zbralo v Ženevi in za evropski avto leta 2020 izbralo peugeot 208. »Kakšno naključje,« smo vzkliknili v uredništvu Avtomobilsko prometnih minut, saj je pod našim oknom prve pomladanske žarke lovil prav peugeot 208.
Skok v polpreteklo zgodovino. Bil je čas okoli preloma tisočletja, ko se je tudi na naših cestah začela peugeotomanija. Delavni ljudje in občani so se izkopali iz terorja enega samega avtomobila in pojem drugega avta je zaoral pod Alpami. Istočasno so v Peugeotu izdelali 206-stico. Majhen, prikupen avtomobilček, ki je v štirinajstih letih življenja navdušil osem milijonov lastnikov. Avtomobil je bil tako uspešen, da so ga za življenja proizvajali v vseh mogočih in celo nekaj nemogočih karoserijskih različicah; stereotip pa govori o tem, kako je v teh letih postal predvsem ljubljenec ženskih src. Potem je z 207-ico šlo malo po bankinah, renesansa modela pa je nastopila z 208-ico. Ki je te dni predstavljana v novi generaciji. Toliko za uvod in če sklepamo, da nas do 209-ke čaka še kar nekaj let, se nam ne mudi pretirano.
Avto je spet lep. »Kot na reklamah,« bi se reklo. Elegantne, športne linije delujejo sveže in ker je krojenje pločevine v tem avtomobilskem razredu že stokrat preigrano in tako bolj ali manj omejeno, so glavno vlogo prevzela svetila. Mogočni in v LED-svetlobi žareči obraz avtomobila daje vtis prestižnejšega ali vsaj večjega vozila, kot je ta Peugeot. Notranjščina je narejena velikopotezno, brez varčevalnih ukrepov in kot že tolikokrat se edino pridušamo nad športnim volanskim obročem, ki deli mnenja. Odličen za oprijem in vrtenje, a v nekaterih nastavitvah sedeža in volanskega obroča, sploh pa pri nekaterih telesnih tipih različnih voznikov, zna motiti pogled na inštrumente. Ki so v skladu z vsemi najnovejšimi napovedmi in tovarniškimi zavezami po povsem digitaliziranem kokpitu več kot odlični. I-cocpit 3D imenujejo voznikovo okolje pri Peugeotu. Ne bomo omenjali sorodstva, s katerim si avtomobil deli tehnično osnovo, saj to presega uporabniško usmerjenost naše oddaje in se seli v svetovna gospodarska povezovanja, a trivaljni bencinski agregat s tremi izhodnimi močmi je pravšnja izbira za ta avtomobil. V našem primeru je 77 kilovatov urejenih, celo poskočnih in vzorno varčnih ter seveda čistih. S šeststopenjskim menjalnikom si pogonski sklop zasluži javno pohvalo. Še več hvale prinaša električna izpeljanka, ki tudi ni več daleč in v tem kontekstu se zdi tudi en sam dizel kot tečni stric, ki ga na praznovanje sicer vabimo, a ga ni nihče resnično vesel.
Še več misli in občutkov ob novem peugeotu 208, po novem tudi naj evropskem avtu tekočega leta, pa v kateri od prihodnjih oddaj.
Že nekaj časa je v zraku vprašanje, do kdaj še si bodo avtomobilski proizvajalci izmišljali nove in nove modele in izpeljanke avtomobilov, ki dvigajo prodajne številke. Nekje bi moral biti vrh in morda je zdaj prav pojav koronavirusa na nek način zamajal to nenehno rast prodaje in jo za nekaj časa skoraj ustavil – vsaj na Kitajskem, kjer se je lani prodalo skoraj četrtino vse svetovne proizvodnje avtomobilov, se pravi 20 milijonov. Andrej Brglez razmišlja, da bi nenehna rast prodaje avtomobilov tako in tako enkrat morala doseči vrh, potem pa bi se trend lahko obrnil v razvoj multipraktičnih vozil, se pravi, da bi bilo eno vozilo uporabno za različne dejavnosti in potrebe.
Kar zadeva proizvodnjo avtomobilov, so marsikje zraven tudi slovenska podjetja. Tako so pri Hidrii spomnili, da že dolgo sodelujejo s francosko Skupino PSA in zdaj, ko je Peugeot 208 postal Evropski avto leta, še posebej poudarili, da za nagrajeni model izdelujejo ključne dele aluminijastega volanskega sistema. Slovenska globalna korporacija je do sedaj izdelala že 300 tisoč omenjenih sistemov, skupno jih bo preko 3 milijone.
Pri Fordu so razvili tehnologijo, ki bo preprečevala neljuba srečanja kolesarjev, voznikov električnih skirojev, pa tudi motoristov z vrati avtomobilov. Če opozarjanje na izstopanje zazna, da bi lahko zaradi odpiranja vrat stoječega vozila prišlo do trčenja, s pomočjo vizualnih in zvočnih opozoril zbudi pozornost tako udeležencev v prometu kot potnikov v vozilu; lahko pa tudi prepreči odpiranje vrat.
Ženske so bolj izpostavljene tveganju za poškodbe v prometnih nesrečah kot moški – zaradi razlik v anatomiji in moči. Tako so pri Volvu z raziskavami ugotovili, katere poškodbe utrpijo moški, ženske in otroci pri različnih trkih, znanje pa so potem prenesli v svoj varnostni inženiring. Ženske so zaradi razlik v anatomiji bolj izpostavljene poškodbam v primeru trka od zadaj, zato je Volvo opremil sedež s sistemom za zaščito vratu. Zaradi razlik v skeletni moči so ženske bolj na udaru kar zadeva poškodbe prsnega koša, zato je Volvo Cars vgradil stranske zračne blazine. Zaradi razlik v višini pa tudi napihljiva zračna zavesa pokriva celotno okensko steklo in tako predstavlja zaščito za glavo v primeru stranskega trka. Da bi dobili več podatkov o odzivanju nosečnic pri trku, pa so razvili tudi prvo virtualno testno lutko. Skratka, skrb za potnice je pri Volvu posebno poglavje.
868 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Novi Peugeot 208 je postal evropski avto leta, obiskal je tudi nas in nas preprical, da bi lahko bil spet svetovna uspešnica. Ni samo privlacnega videza in v notranjosti narejen velikopotezno, ampak nosi v sebi tudi plod slovenskega znanja – kljucni deli aluminijastega volanskega sistema so izdelani v Hidrii. Padec proizvodnje in prodaje avtomobilov se za zdaj izjemno cuti edino na Kitajskem; ne vemo, kako bi Evropa prenesla recimo 90-odstoten prodajni padec. Sicer pa je Ford razvil sistem, ki bo preprecil vozniku, da bi odprl vrata in tako zaprl pot kolesarju, Volvo pa je pri zašciti potnikov prilagodil varnostne sisteme posebej tudi za ženske, ki so zaradi naravnih razlik v anatomiji in moci bolj izpostavljene tveganju za poškodbe v prometnih nesrecah.
Ključni deli aluminijastega volanskega sistema za Evropski avto leta, peugeot 208, so izdelani v Hidrii
Koronavirus je odnesel Ženevski avtosalon, ne pa tudi vseh švicarskih dejavnosti. In če smo se v prejšnjih nekaj oddajah ukvarjali z avtomobilskimi nagradami, v tem slogu tudi nadaljujmo. Šestdeset novinarjev se je zbralo v Ženevi in za evropski avto leta 2020 izbralo peugeot 208. »Kakšno naključje,« smo vzkliknili v uredništvu Avtomobilsko prometnih minut, saj je pod našim oknom prve pomladanske žarke lovil prav peugeot 208.
Skok v polpreteklo zgodovino. Bil je čas okoli preloma tisočletja, ko se je tudi na naših cestah začela peugeotomanija. Delavni ljudje in občani so se izkopali iz terorja enega samega avtomobila in pojem drugega avta je zaoral pod Alpami. Istočasno so v Peugeotu izdelali 206-stico. Majhen, prikupen avtomobilček, ki je v štirinajstih letih življenja navdušil osem milijonov lastnikov. Avtomobil je bil tako uspešen, da so ga za življenja proizvajali v vseh mogočih in celo nekaj nemogočih karoserijskih različicah; stereotip pa govori o tem, kako je v teh letih postal predvsem ljubljenec ženskih src. Potem je z 207-ico šlo malo po bankinah, renesansa modela pa je nastopila z 208-ico. Ki je te dni predstavljana v novi generaciji. Toliko za uvod in če sklepamo, da nas do 209-ke čaka še kar nekaj let, se nam ne mudi pretirano.
Avto je spet lep. »Kot na reklamah,« bi se reklo. Elegantne, športne linije delujejo sveže in ker je krojenje pločevine v tem avtomobilskem razredu že stokrat preigrano in tako bolj ali manj omejeno, so glavno vlogo prevzela svetila. Mogočni in v LED-svetlobi žareči obraz avtomobila daje vtis prestižnejšega ali vsaj večjega vozila, kot je ta Peugeot. Notranjščina je narejena velikopotezno, brez varčevalnih ukrepov in kot že tolikokrat se edino pridušamo nad športnim volanskim obročem, ki deli mnenja. Odličen za oprijem in vrtenje, a v nekaterih nastavitvah sedeža in volanskega obroča, sploh pa pri nekaterih telesnih tipih različnih voznikov, zna motiti pogled na inštrumente. Ki so v skladu z vsemi najnovejšimi napovedmi in tovarniškimi zavezami po povsem digitaliziranem kokpitu več kot odlični. I-cocpit 3D imenujejo voznikovo okolje pri Peugeotu. Ne bomo omenjali sorodstva, s katerim si avtomobil deli tehnično osnovo, saj to presega uporabniško usmerjenost naše oddaje in se seli v svetovna gospodarska povezovanja, a trivaljni bencinski agregat s tremi izhodnimi močmi je pravšnja izbira za ta avtomobil. V našem primeru je 77 kilovatov urejenih, celo poskočnih in vzorno varčnih ter seveda čistih. S šeststopenjskim menjalnikom si pogonski sklop zasluži javno pohvalo. Še več hvale prinaša električna izpeljanka, ki tudi ni več daleč in v tem kontekstu se zdi tudi en sam dizel kot tečni stric, ki ga na praznovanje sicer vabimo, a ga ni nihče resnično vesel.
Še več misli in občutkov ob novem peugeotu 208, po novem tudi naj evropskem avtu tekočega leta, pa v kateri od prihodnjih oddaj.
Že nekaj časa je v zraku vprašanje, do kdaj še si bodo avtomobilski proizvajalci izmišljali nove in nove modele in izpeljanke avtomobilov, ki dvigajo prodajne številke. Nekje bi moral biti vrh in morda je zdaj prav pojav koronavirusa na nek način zamajal to nenehno rast prodaje in jo za nekaj časa skoraj ustavil – vsaj na Kitajskem, kjer se je lani prodalo skoraj četrtino vse svetovne proizvodnje avtomobilov, se pravi 20 milijonov. Andrej Brglez razmišlja, da bi nenehna rast prodaje avtomobilov tako in tako enkrat morala doseči vrh, potem pa bi se trend lahko obrnil v razvoj multipraktičnih vozil, se pravi, da bi bilo eno vozilo uporabno za različne dejavnosti in potrebe.
Kar zadeva proizvodnjo avtomobilov, so marsikje zraven tudi slovenska podjetja. Tako so pri Hidrii spomnili, da že dolgo sodelujejo s francosko Skupino PSA in zdaj, ko je Peugeot 208 postal Evropski avto leta, še posebej poudarili, da za nagrajeni model izdelujejo ključne dele aluminijastega volanskega sistema. Slovenska globalna korporacija je do sedaj izdelala že 300 tisoč omenjenih sistemov, skupno jih bo preko 3 milijone.
Pri Fordu so razvili tehnologijo, ki bo preprečevala neljuba srečanja kolesarjev, voznikov električnih skirojev, pa tudi motoristov z vrati avtomobilov. Če opozarjanje na izstopanje zazna, da bi lahko zaradi odpiranja vrat stoječega vozila prišlo do trčenja, s pomočjo vizualnih in zvočnih opozoril zbudi pozornost tako udeležencev v prometu kot potnikov v vozilu; lahko pa tudi prepreči odpiranje vrat.
Ženske so bolj izpostavljene tveganju za poškodbe v prometnih nesrečah kot moški – zaradi razlik v anatomiji in moči. Tako so pri Volvu z raziskavami ugotovili, katere poškodbe utrpijo moški, ženske in otroci pri različnih trkih, znanje pa so potem prenesli v svoj varnostni inženiring. Ženske so zaradi razlik v anatomiji bolj izpostavljene poškodbam v primeru trka od zadaj, zato je Volvo opremil sedež s sistemom za zaščito vratu. Zaradi razlik v skeletni moči so ženske bolj na udaru kar zadeva poškodbe prsnega koša, zato je Volvo Cars vgradil stranske zračne blazine. Zaradi razlik v višini pa tudi napihljiva zračna zavesa pokriva celotno okensko steklo in tako predstavlja zaščito za glavo v primeru stranskega trka. Da bi dobili več podatkov o odzivanju nosečnic pri trku, pa so razvili tudi prvo virtualno testno lutko. Skratka, skrb za potnice je pri Volvu posebno poglavje.
Statistični kazalec prometne varnosti je lani pokazal 115 mrtvih na naših cestah, kar je občutno več kot prejšnje leto in tudi precej več, kot kažejo podatki o umrlih za zadnjih pet let. Ti beležijo povprečno število umrlih na cestah malo manj kot sto. Morda gre za posledico naključnosti prometnih nesreč, lahko pa tudi za obrnjen trend, kar bi nas seveda moralo zelo skrbeti. Dejstvo je, da bi bilo dobro, da bi se prometne nesreče in okoliščine bolj natančneje popisovale. Potem bi lažje določili vzroke in posledično lažje načrtovali, kaj spremeniti, da bi bilo manj nesreč. Andrej Brglez spomni na to, da se vedno več voznikov in potnikov (iz nerazumljivih vzrokov) ne pripenja z varnostnim pasom v avtomobilih, skrbi pa tudi veliko število ponesrečenih motoristov, mopedistov in kolesarjev. Možnost, da se tem kaj zgodi, je kar stokrat večja od možnosti, da se ponesreči tisti, ki se vozi z avtom.
Lansko leto je bilo posebno zanimivo, prišlo je do pomanjkanja nekaterih elementov, ki so ključni za izdelavo avtomobila in to je imelo za posledico še dodaten dvig cen.
Sean Connery je leta 1963 v filmu o Jamesu Bondu v avtomobilu dvignil telefonsko slušalko in opravil klic. Dvorana se je ob tem na glas smejala ker je bilo to takrat tako neverjetno. Danes v avtomobilih uporabljamo telefone praktično vsi. Ves čas ponavljamo, da je uporaba telefona med vožnjo motnja. V modernih avtomobilih je povezava telefona z avtom sila enostavna, zato se sprašujemo, zakaj voznik ne more oziroma noče narediti tistih nekaj pritiskov na gumb telefona in vmesnik v avtu, da poveže telefon z vozilom. Tudi Andrej Brglez išče odgovor, zakaj mnogi še vedno držijo slušalko v rokah.
Poslušalci, gledalci in bralci sodelujočih medijev so z glasovanjem določili pet finalistov, ki se bodo potegovali za naslov Slovenski avto leta 2022. To so Toyota yaris cross, Škoda enyak, Opel mokka, Volkswagen ID.4 in Renault megane conquest. Zdaj bomo svoje glasove in točke dodali še novinarji in tako izbrali zmagovalca.
Neki brezimen netopir je kihnil, potem je kihnilo človeštvo, za njim še globalna ekonomija – in avtomobili so izginili. Hočemo povedati, da je do avtomobila danes spet težko priti.
Tokrat smo se dotaknili teme,ki zadeva prenekatere starše, ki imajo dojenčke oziroma majhne otroke. Mnogi namreč uporabljajo posebno metodo uspavanja teh malčkov, namreč, vozijo jih z avtom naokrog, da zaspijo. Andrej Brglez je bil zraven pri zanimivem poizkusu takega uspavanja, nekajmesečno manekenko Oto so vozili s avtomobili z različnimi pogoni in poskušali ugotoviti, kateri jo najbolj uspava. No, akcija ni najbolje uspela, vendar pa smo prepričani, da električni pogon tu ni v prednosti in da je dizel najbolj uspavalen.
Z Agencije za varnost prometa so sporočili, da zaznavajo občuten padec pri uporabi varnostnega pasu pri smrtnih prometnih nesrečah. Uporaba varnostnega pasu je pri umrlih voznikih osebnih avtomobilov komaj nekaj več kot 50 odstotna. Kje so vzroki, ali se ve, kdo so pravzaprav tisti, ki se ne pripenjajo, razmišlja Andrej Brglez. Ugotavlja, da je čisto možno, da je to nepripenjanje (veliko več je moških kot žensk) prav lahko odraz nekakšnega nezadovoljstva, tudi upora proti ukrepom, grožnjam, sploh situaciji... Je pa vse skupaj kar malo nerazumljivo, da se ljudje obračajo proti sebi, da se upirajo in s tem ogrožajo sebe.
Slovenijo je v teh dneh za nekaj ur obiskal toyotin avtomobil mirai. Tisti, ki kolikor toliko spremljate dogajanje v svetu avtomobilizma, veste, da gre za vozilo, ki ga poganja vodik oziroma električna energija, ki jo ta proizvaja. Andrej Brglez ga je imel priložnost malo zapeljati. Mirai je pred časom postavil svojevrsten rekord, z rezervoarjem, ki ga je moč napolniti v petih minutah, je prevozil več kot 1000 kilometrov. Andrej Brglez nas spomni, da je bilo avtomobilov, ki jih poganja vodik oziroma elektrika, v zgodovini že veliko. Morda pa zdaj prihaja čas, ko bo vodik postal eno resnejših pogonskih sredstev. Da pa je infrastruktura problematična, opozarja Stephan Herbst, ki je pri Toyoti generalni direktor programa vodikovega pogona in ki je spremljal miraija na obisku v Sloveniji.
Pred 60 leti je bila izdelana prva Renaultova katrca. Model so izdelovali od leta 1961 do 1994 v kar 17 državah sveta, tudi v Sloveniji; sprva v Litostroju, kasneje pa v novomeškem IMV. Zadnje izdelano vozilo na naših tleh se nahaja v muzeju v Bistri. Sicer je bilo po svetu skupno izdelanih preko osem milijonov primerkov tega vozila, ki je, ko se je prec 60 leti pojavilo, pomenilo neke vrste revolucijo ali pa vsaj prelomnico v snovanju avtomobilov. Sam se spomnim, da se nas je enkrat peljalo v katrci devet – dva sva sedela v prtljažnem prostoru na košarkarski žogi, za ostale pa se pravzaprav ne spomnim, kako so se stlačili v vozilo. V glavnem, miličniki nas niso dobili.
Da prihaja med starejšimi in mlajšimi vozniki včasih do določenih napetosti v prometu (starejši niso več tako okretni in spretni, mlajši pa pogosto zato postanejo nestrpni), vemo. V prvi vrsti starejši sami želijo, da ostanejo čim dlje samostojni v mobilnosti. Sicer pa je v bistvu za vse pomembno in smo vsi zainteresirani za to, da starejši ostanejo aktivni vozniki. Tudi avtomobilska industrija si tega želi, to potrjuje tudi Andrej Brglez.
Most med prometno kulturo in kulturo pitja alkohola je nujno zgraditi. Pri Slovencih je pitje alkohola že zgodovinsko zakoreninjeno, kar zadeva kulturo v prometu, pa tudi vemo kje smo. Ko to dvoje združimo in prepletemo, ne dobimo nič dobrega. Poleg tega nas velikokrat provocirajo "prijatelji" ali celo gostilničar, češ, enega pa že še boš; mnogi se potem težko uprejo. Andrej Brglez poudarja, da mladi dandanes vedno bolj trezno razmišljajo o teh rečeh in se tudi sprašujejo, zakaj nimamo uzakonjeno »nula nula«, ker se ve, da pijača in volan pač ne gresta skupaj, količino alkohola do dovoljene meje pa si mnogi ne znajo postaviti.
V teh dneh se je v Glasgowu na podnebni konferenci veliko govorilo o tem, kaj bodo oziroma bomo storili, da bi zmanjšali škodljive izpuste, da bi ta naš planet naredili bolj čist. Del problema je seveda že dolgo tudi promet. Andrej Brglez poudarja, da se od konference veliko pričakuje, da pa imata še vedno glavno besedo politika in ekonomija. Ne gre pa več le za izpuste, ki jih proizvajajo vozila na fosilna goriva, zdaj kupce tudi vedno pogosteje zanima, kakšni materiali so vgrajeni v vozilo.
Prejšnji konec tedna so imeli obiskovalci sejma Narava in zdravje priložnost preizkušati dva hibrida: električno kolo, ki je kombinacija človekove energije in elektrike, in hibridni avtomobil, ki je kombinacija bencinskega motorja in elektromotorja. Obe možnosti imata skupne točke, izkušnje udeležencev pa so bile zelo zanimive. S preizkušanjem obeh prevoznih sredstev so odkrivali, da se da varčevati z vsemi energijami, Andrej Brglez pa je ugotavljal, da mnogi vozniki še ne bi zaupali raznoraznim tehnologijam, ki posegajo v vožnjo. Hibridna Toyota yaris cross je prejšnji teden sodelovala pri preizkusih na sejmu Narava in zdravje, kmalu sicer obišče tudi nas. Pred dnevi pa smo vozili še en avtomobil tega uglednega japonskega proizvajalca, katerega vozila, lahko rečemo, najpogosteje povezujemo tudi z oznako hibrid. Tudi testni model C-HR je bil torej opremljen s hibridno kombinacijo pogona. Po novem je ta močnejša, in sicer gre za sodelovanje dvolitrskega 112-kilovatnega bencinskega motorja in 80-kilovatnega elektromotorja, navajajo podatek, da skupna oziroma sistemska moč znaša 135 kilovatov. Avtomobil je lahko torej kar živahen. Ker je menjalnik brezstopenjski, je ob močnejšem priganjanju kar precej glasen, veliko bolje se počuti (pa potniki tudi) ob umirjeni vožnji. Če ste dovolj nežni, je C-HR sposoben voziti samo na elektriko tudi kakšen kilometer, morda tudi več; predvsem mu gre seveda dobro po mestu pri nižji hitrosti. Sicer se da povprečje porabe ohranjati pod šestimi litri.
V okviru sejma Narava in zdravje na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani poteka tudi zanimiv prikaz oziroma preizkus ekološkega načina vožnje. Udeleženci lahko preizkusijo električna kolesa, potem pa sedejo še v hibridni avtomobil in poskušajo občutke in izkušnje z vožnje s kolesom prenesti v avtomobil. Srečajo pa se tudi s kopico asistenčnih sistemov, ki jih nekateri hitro osvojijo in se jim prepustijo, drugi pa jim ne zaupajo, ker jim ti posegajo v vožnjo. Zanima nas, kakšne bodo izkušnje, tudi Andreja Brgleza, ki podrobneje razloži, za kakšen preizkus gre.
Tudi avtomobili lahko v veliki meri sodelujejo s tehnologijami, ki pripomorejo k večji varnosti, ki pomagajo potnikom v vozilih, ki pridobivajo dragocene sekunde.
Najverjetneje se praktično vsi spomnimo svoje izpitne vožnje in mnogi po nekaj letih verjetno ne verjamete, da bi zdaj kljub izkušnjam vozniški izpit ponovno opravili. Po drugi strani pa ste mnogi tudi prepričani, da vozite odlično in da bi z izpitno vožnjo uspešno opravili tudi po več letih. Ponovno opraviti voyniški izpit ni tako zelo lahko in za to imamo dokaze. V akciji Ponovno na izpitno vožnjo je sodelovalo 200 voznikov, a bi jih danes le četrtina ponovno uspešno opravila vozniški izpit. Največ težav je pri hitrosti in ustavljanju ob znaku "stop".
Kar zadeva sodelovanje Nemčije in Kitajske na področju trgovanja z avtomobili (beri izvoz nemških avtomobilov na Kitajsko), zna priti v bližnji prihodnosti do velikih sprememb.
Mi smo v naši oddaji bolj redko na kolesu, sicer pa vas je vedno več tistih, ki vam je prav kolo priljubljeno prevozno sredstvo. Če bo šlo tako naprej (in vse kaže da bo), bo kmalu (predvsem v mestih) zmanjkalo prostora za kolesarje. Morda jim ga bodo morali odstopiti avtomobili. Sicer pa se ob vsem pojavlja še en problem, namreč kolesa so vse težja in hitrejša in tako se pojavlja tudi vprašanje varnosti. Kolesarji se morajo privaditi tudi na nekatere novosti, kot je recimo zavorni sistem ABS, poudarja Andrej Brglez.
Kar zadeva promet, naše navade in sploh vse, kar se na tem področju dogaja, je tu veliko več vprašanj kot odgovorov.
V ZDA se je pojavila nova lopovska moda. Tatovi se kot vemo, sproti prilagajajo razmeram oziroma tržišču, tako so zdaj našlji naslednji avtomobilski del, ki na črnem trgu dosega visoko ceno. To je katalizator, najbolj na udaru pa so veliki terenci, ki so bolj oddaljeni od tal, torej je kraja olajšana, in pa hibridna vozila, katerih katalizatorji so manj rabljeni. V katalizatorjih je kar nekaj redkih in zato zelo dragocenih kovin. Z vseh strani se širijo najprej opozorila pred podnebnimi spremembami, takoj za njimi pa zaveze, kako jih bomo preprečili. Promet, s katerim se ukvarjamo v naši oddaji, je eden vodilnih krivcev za podneben spremembe … Zato se tokrat vozimo samo z električnimi vozili.
Neveljaven email naslov