Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako natančni smo lahko pri napovedovanju mobilnosti v prihodnosti?
Vemo da bo tudi jutri pomembna. Celo ključna. Na kaj najprej pomislimo, ko rečemo, da bo popolnoma drugačna. Da bo elektrificirana. Pa povezana, deljena in avtonomna.
Pa je to res vse kar lahko vemo o prihodni mobilnosti. Janez Martinčič in Andrej Brglez povesta, da vemo še veliko več, a da bo treba novo prihodnost najprej tudi živeti v posebnem mestu - laboratoriju, ki ga na Japonskem gradi Toyota in v katerem se bodo ljudje naučili živeti z roboti. Ne samo avtomobilskimi, ampak tudi s številnimi drugimi.
Toyota načrtuje zgraditi pravo mesto, kjer bo živela pisana druščin ljudi. Preučevali bodo in se učili, kako se bodo znašli v odnosu do strojev, ki bodo skrbeli praktično za vse.
Ko rečemo, da bo mobilnost v prihodnosti popolnoma drugačna, na kaj najprej pomislimo. Da bo elektrificirana. Pa povezana, deljena in avtonomna. Najprej je treba razumeti, kaj pravzaprav vse to pomeni, potem pa pomisliti, da vemo veliko več, da naše premišljevanje lahko seže še precej dlje. Toyota načrtuje zgraditi pravo mesto, kjer bo živela pisana druščin ljudi. Preučevali bodo in se učili, kako se bodo znašli v odnosu do strojev, ki bodo skrbeli praktično za vse. Andrej Brglez se sprašuje, ali bi lahko že danes otroke opozorili na to, kar prihaja, da nas in njih ne bi prihodnost ujela nepripravljene. Sobivanje z roboti je tu in na to je treba biti pripravljen.
Ker enoprostorni avtomobili niso več tako modni, kot so bili nekdaj, marsikdo pa ima rad veliko prostora, so snovalci hitro našli novo kombinacijo. Zadnje čase so na zmagovitem pohodu športna terenska vozila; kaj ko bi jih malo raztegnili in povečali njihovo prostornost ter jih s tem približali enoprostornim avtomobilom, so si rekli. Eden tipičnih predstavnikov je Volkswagnov Tiguan, ki so mu dodali dobra dva decimetra dolžine in ga poimenovali »Allspace«. O prostornosti spredaj ne bi izgubljali besed, tudi na zadnji klopi je še dovolj udobja za tri, obstaja pa še možnost dodatka dveh zložljivih sedežev v prtljažnik. Testni allspace jih ni imel, predvidevamo, da pretiranega udobja na njih ni, zato smo bili zadovoljni, da je bilo vseh 700 litrov zadaj na voljo za prtljago. Lahko si omislite manj zmogljiv, 110-kilovatni turbodizel, lahko tudi 176- kilovatnega, ki je že prav športno zmogljiv, vendar se je nam 140-kilovatni, ki je poganjal preizkusno vozilo (v kombinaciji z dvosklopčnim sedemstopenjskim samodejnim menjalnikom), zdel kar pravi. Dovolj poskočen je, če je treba, in ima primerno povprečno porabo – približno sedem litrov. Z bogatim naborom opreme, ki je dodatno zajemala še paket R-line edition – ta poskrbi za nekoliko bolj dinamičen videz in vožnjo – pa s prijetnimi materiali in odlično izdelavo je Tiguan Allspace prav imeniten in udoben družinski prevoznik, ki bi razveselil vsakega družinskega člana, o tem smo prepričani. Toda cena, ki krepko presega 40 tisočakov, žal onemogoča, da bi se ta varni in moderni avtomobil zapeljal še v kakšno garažo več …
Zdaj pa k novostim. Nova Škoda octavia je že tu; prostorna, tehnično dovršena, modernejša. Sicer smo slišali, da bo prodaja Škod v letošnjem letu nekoliko manjša od sedem tisoč, a kot je povedal Petr Podlipny, vodja znamke Škoda v Sloveniji, jim je letos uspelo obdržati približno enak obseg prodaje, kljub temu da je trg skromnejši za tretjino. Ve se, da je octavia paradni konj avtomobilske znamke in jih vsako leto prodajo vsaj 2.500. Zdaj so jih samo v juniju prodali že 400, kar spet kaže na uspešnost modela. Čeprav je v novi limuzinski izvedbi octavia s svojimi kupejevskimi potezami tudi privlačna, pa bo velika večina prodanih v karavanski izvedbi, ki se lahko pohvali s 640 litrskim prtljažnim prostorom, kar je še za 40 litrov več od limuzinske izvedbe. Med vsemi dobrotami, ki jih prinaša nova octavia, naj posebej omenim, da je to prva Škoda s prikazovalnikom »head-up«, z elektronskim načinom pretikanja samodejnega menjalnika, prvič tudi s tripodročno klimatsko napravo, ponuja pa tudi matrične žaromete LED. Cene za osnovni model z litrskim TSI motorjem se pri nas začenjajo pri 17.700 evrih, karavanska izvedba je 700 evrov dražja.
K nam je tudi že zapeljal prenovljeni, kot pravijo, edini ultra kompaktni športni terenec, Suzuki ignis. Spremenjen videz poudarjajo nova maska in odbijači, notranjost pa so zasnovali v futurističnem urbanem stilu. Ignisa zdaj poganja izboljšan 1.2 DualJet motor, tudi v kombinaciji z blagim hibridnim sistemom, najvišja stopnja opreme prinaša tudi brezstopenjski samodejni menjalnik CVT.
Za jesen pa Suzuki obljublja robustnega športnega SUV-ja ACROSS, ki bo opremljen z izpopolnjenim priključnim hibridnim sistemom in elektronskim štirikolesnim pogonom. ACROSS je prvi model, ki ga dobavlja Toyota v okviru poslovnega sporazuma med Toyoto in Suzukijem.
Po otvoritvi objekta Cupra Garage in predstavitvi modela Cupra leon, zdaj pri Cupri za jesen napovedujejo prihod prvega modela, ki je bil razvit posebej za znamko Cupra, to je formentor. Sodoben in atraktiven križanec, ki je dobil ime po rtu na španskem otoku Majorka, bo na voljo s široko paleto motorjev, tudi z 228 kilovatnim bencinskim.
Pri Renaultu beležijo komercialno oživljanje evropske prodaje vozil. Tako so v juniju zabeležili rekordno število naročil za električni model Zoe, več kot 11 tisoč, in le nekaj manj registracij; preko sedem tisoč v Franciji, ki je sicer največji trg za električna vozila, skoraj dva tisoč v Nemčiji, pri nas pa je bil s 45 prodanimi primerki v juniju Zoe tudi najbolje prodajano električno vozilo.
AMZS je tudi letos pripeljala do konca Izbor za najboljšo mlado voznico in voznika Slovenije. Po tem, ko se je prijavilo več kot 4.500 fantov in deklet, jih je pred dnevi 20 nastopilo v finalu. Najbolje sta se z izzivi spoprijela in na koncu osvojila naslov Najboljši za volanom študentka arhitekture iz Vira pri Domžalah Petra Prašnikar in bodoči 23-letni inženir strojništva iz Krškega Matej Gorjan. Za nagrado se bosta lahko eno leto vozila vsak s svojo Fordovo pumo.
868 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Kako natančni smo lahko pri napovedovanju mobilnosti v prihodnosti?
Vemo da bo tudi jutri pomembna. Celo ključna. Na kaj najprej pomislimo, ko rečemo, da bo popolnoma drugačna. Da bo elektrificirana. Pa povezana, deljena in avtonomna.
Pa je to res vse kar lahko vemo o prihodni mobilnosti. Janez Martinčič in Andrej Brglez povesta, da vemo še veliko več, a da bo treba novo prihodnost najprej tudi živeti v posebnem mestu - laboratoriju, ki ga na Japonskem gradi Toyota in v katerem se bodo ljudje naučili živeti z roboti. Ne samo avtomobilskimi, ampak tudi s številnimi drugimi.
Toyota načrtuje zgraditi pravo mesto, kjer bo živela pisana druščin ljudi. Preučevali bodo in se učili, kako se bodo znašli v odnosu do strojev, ki bodo skrbeli praktično za vse.
Ko rečemo, da bo mobilnost v prihodnosti popolnoma drugačna, na kaj najprej pomislimo. Da bo elektrificirana. Pa povezana, deljena in avtonomna. Najprej je treba razumeti, kaj pravzaprav vse to pomeni, potem pa pomisliti, da vemo veliko več, da naše premišljevanje lahko seže še precej dlje. Toyota načrtuje zgraditi pravo mesto, kjer bo živela pisana druščin ljudi. Preučevali bodo in se učili, kako se bodo znašli v odnosu do strojev, ki bodo skrbeli praktično za vse. Andrej Brglez se sprašuje, ali bi lahko že danes otroke opozorili na to, kar prihaja, da nas in njih ne bi prihodnost ujela nepripravljene. Sobivanje z roboti je tu in na to je treba biti pripravljen.
Ker enoprostorni avtomobili niso več tako modni, kot so bili nekdaj, marsikdo pa ima rad veliko prostora, so snovalci hitro našli novo kombinacijo. Zadnje čase so na zmagovitem pohodu športna terenska vozila; kaj ko bi jih malo raztegnili in povečali njihovo prostornost ter jih s tem približali enoprostornim avtomobilom, so si rekli. Eden tipičnih predstavnikov je Volkswagnov Tiguan, ki so mu dodali dobra dva decimetra dolžine in ga poimenovali »Allspace«. O prostornosti spredaj ne bi izgubljali besed, tudi na zadnji klopi je še dovolj udobja za tri, obstaja pa še možnost dodatka dveh zložljivih sedežev v prtljažnik. Testni allspace jih ni imel, predvidevamo, da pretiranega udobja na njih ni, zato smo bili zadovoljni, da je bilo vseh 700 litrov zadaj na voljo za prtljago. Lahko si omislite manj zmogljiv, 110-kilovatni turbodizel, lahko tudi 176- kilovatnega, ki je že prav športno zmogljiv, vendar se je nam 140-kilovatni, ki je poganjal preizkusno vozilo (v kombinaciji z dvosklopčnim sedemstopenjskim samodejnim menjalnikom), zdel kar pravi. Dovolj poskočen je, če je treba, in ima primerno povprečno porabo – približno sedem litrov. Z bogatim naborom opreme, ki je dodatno zajemala še paket R-line edition – ta poskrbi za nekoliko bolj dinamičen videz in vožnjo – pa s prijetnimi materiali in odlično izdelavo je Tiguan Allspace prav imeniten in udoben družinski prevoznik, ki bi razveselil vsakega družinskega člana, o tem smo prepričani. Toda cena, ki krepko presega 40 tisočakov, žal onemogoča, da bi se ta varni in moderni avtomobil zapeljal še v kakšno garažo več …
Zdaj pa k novostim. Nova Škoda octavia je že tu; prostorna, tehnično dovršena, modernejša. Sicer smo slišali, da bo prodaja Škod v letošnjem letu nekoliko manjša od sedem tisoč, a kot je povedal Petr Podlipny, vodja znamke Škoda v Sloveniji, jim je letos uspelo obdržati približno enak obseg prodaje, kljub temu da je trg skromnejši za tretjino. Ve se, da je octavia paradni konj avtomobilske znamke in jih vsako leto prodajo vsaj 2.500. Zdaj so jih samo v juniju prodali že 400, kar spet kaže na uspešnost modela. Čeprav je v novi limuzinski izvedbi octavia s svojimi kupejevskimi potezami tudi privlačna, pa bo velika večina prodanih v karavanski izvedbi, ki se lahko pohvali s 640 litrskim prtljažnim prostorom, kar je še za 40 litrov več od limuzinske izvedbe. Med vsemi dobrotami, ki jih prinaša nova octavia, naj posebej omenim, da je to prva Škoda s prikazovalnikom »head-up«, z elektronskim načinom pretikanja samodejnega menjalnika, prvič tudi s tripodročno klimatsko napravo, ponuja pa tudi matrične žaromete LED. Cene za osnovni model z litrskim TSI motorjem se pri nas začenjajo pri 17.700 evrih, karavanska izvedba je 700 evrov dražja.
K nam je tudi že zapeljal prenovljeni, kot pravijo, edini ultra kompaktni športni terenec, Suzuki ignis. Spremenjen videz poudarjajo nova maska in odbijači, notranjost pa so zasnovali v futurističnem urbanem stilu. Ignisa zdaj poganja izboljšan 1.2 DualJet motor, tudi v kombinaciji z blagim hibridnim sistemom, najvišja stopnja opreme prinaša tudi brezstopenjski samodejni menjalnik CVT.
Za jesen pa Suzuki obljublja robustnega športnega SUV-ja ACROSS, ki bo opremljen z izpopolnjenim priključnim hibridnim sistemom in elektronskim štirikolesnim pogonom. ACROSS je prvi model, ki ga dobavlja Toyota v okviru poslovnega sporazuma med Toyoto in Suzukijem.
Po otvoritvi objekta Cupra Garage in predstavitvi modela Cupra leon, zdaj pri Cupri za jesen napovedujejo prihod prvega modela, ki je bil razvit posebej za znamko Cupra, to je formentor. Sodoben in atraktiven križanec, ki je dobil ime po rtu na španskem otoku Majorka, bo na voljo s široko paleto motorjev, tudi z 228 kilovatnim bencinskim.
Pri Renaultu beležijo komercialno oživljanje evropske prodaje vozil. Tako so v juniju zabeležili rekordno število naročil za električni model Zoe, več kot 11 tisoč, in le nekaj manj registracij; preko sedem tisoč v Franciji, ki je sicer največji trg za električna vozila, skoraj dva tisoč v Nemčiji, pri nas pa je bil s 45 prodanimi primerki v juniju Zoe tudi najbolje prodajano električno vozilo.
AMZS je tudi letos pripeljala do konca Izbor za najboljšo mlado voznico in voznika Slovenije. Po tem, ko se je prijavilo več kot 4.500 fantov in deklet, jih je pred dnevi 20 nastopilo v finalu. Najbolje sta se z izzivi spoprijela in na koncu osvojila naslov Najboljši za volanom študentka arhitekture iz Vira pri Domžalah Petra Prašnikar in bodoči 23-letni inženir strojništva iz Krškega Matej Gorjan. Za nagrado se bosta lahko eno leto vozila vsak s svojo Fordovo pumo.
Statistični kazalec prometne varnosti je lani pokazal 115 mrtvih na naših cestah, kar je občutno več kot prejšnje leto in tudi precej več, kot kažejo podatki o umrlih za zadnjih pet let. Ti beležijo povprečno število umrlih na cestah malo manj kot sto. Morda gre za posledico naključnosti prometnih nesreč, lahko pa tudi za obrnjen trend, kar bi nas seveda moralo zelo skrbeti. Dejstvo je, da bi bilo dobro, da bi se prometne nesreče in okoliščine bolj natančneje popisovale. Potem bi lažje določili vzroke in posledično lažje načrtovali, kaj spremeniti, da bi bilo manj nesreč. Andrej Brglez spomni na to, da se vedno več voznikov in potnikov (iz nerazumljivih vzrokov) ne pripenja z varnostnim pasom v avtomobilih, skrbi pa tudi veliko število ponesrečenih motoristov, mopedistov in kolesarjev. Možnost, da se tem kaj zgodi, je kar stokrat večja od možnosti, da se ponesreči tisti, ki se vozi z avtom.
Lansko leto je bilo posebno zanimivo, prišlo je do pomanjkanja nekaterih elementov, ki so ključni za izdelavo avtomobila in to je imelo za posledico še dodaten dvig cen.
Sean Connery je leta 1963 v filmu o Jamesu Bondu v avtomobilu dvignil telefonsko slušalko in opravil klic. Dvorana se je ob tem na glas smejala ker je bilo to takrat tako neverjetno. Danes v avtomobilih uporabljamo telefone praktično vsi. Ves čas ponavljamo, da je uporaba telefona med vožnjo motnja. V modernih avtomobilih je povezava telefona z avtom sila enostavna, zato se sprašujemo, zakaj voznik ne more oziroma noče narediti tistih nekaj pritiskov na gumb telefona in vmesnik v avtu, da poveže telefon z vozilom. Tudi Andrej Brglez išče odgovor, zakaj mnogi še vedno držijo slušalko v rokah.
Poslušalci, gledalci in bralci sodelujočih medijev so z glasovanjem določili pet finalistov, ki se bodo potegovali za naslov Slovenski avto leta 2022. To so Toyota yaris cross, Škoda enyak, Opel mokka, Volkswagen ID.4 in Renault megane conquest. Zdaj bomo svoje glasove in točke dodali še novinarji in tako izbrali zmagovalca.
Neki brezimen netopir je kihnil, potem je kihnilo človeštvo, za njim še globalna ekonomija – in avtomobili so izginili. Hočemo povedati, da je do avtomobila danes spet težko priti.
Tokrat smo se dotaknili teme,ki zadeva prenekatere starše, ki imajo dojenčke oziroma majhne otroke. Mnogi namreč uporabljajo posebno metodo uspavanja teh malčkov, namreč, vozijo jih z avtom naokrog, da zaspijo. Andrej Brglez je bil zraven pri zanimivem poizkusu takega uspavanja, nekajmesečno manekenko Oto so vozili s avtomobili z različnimi pogoni in poskušali ugotoviti, kateri jo najbolj uspava. No, akcija ni najbolje uspela, vendar pa smo prepričani, da električni pogon tu ni v prednosti in da je dizel najbolj uspavalen.
Z Agencije za varnost prometa so sporočili, da zaznavajo občuten padec pri uporabi varnostnega pasu pri smrtnih prometnih nesrečah. Uporaba varnostnega pasu je pri umrlih voznikih osebnih avtomobilov komaj nekaj več kot 50 odstotna. Kje so vzroki, ali se ve, kdo so pravzaprav tisti, ki se ne pripenjajo, razmišlja Andrej Brglez. Ugotavlja, da je čisto možno, da je to nepripenjanje (veliko več je moških kot žensk) prav lahko odraz nekakšnega nezadovoljstva, tudi upora proti ukrepom, grožnjam, sploh situaciji... Je pa vse skupaj kar malo nerazumljivo, da se ljudje obračajo proti sebi, da se upirajo in s tem ogrožajo sebe.
Slovenijo je v teh dneh za nekaj ur obiskal toyotin avtomobil mirai. Tisti, ki kolikor toliko spremljate dogajanje v svetu avtomobilizma, veste, da gre za vozilo, ki ga poganja vodik oziroma električna energija, ki jo ta proizvaja. Andrej Brglez ga je imel priložnost malo zapeljati. Mirai je pred časom postavil svojevrsten rekord, z rezervoarjem, ki ga je moč napolniti v petih minutah, je prevozil več kot 1000 kilometrov. Andrej Brglez nas spomni, da je bilo avtomobilov, ki jih poganja vodik oziroma elektrika, v zgodovini že veliko. Morda pa zdaj prihaja čas, ko bo vodik postal eno resnejših pogonskih sredstev. Da pa je infrastruktura problematična, opozarja Stephan Herbst, ki je pri Toyoti generalni direktor programa vodikovega pogona in ki je spremljal miraija na obisku v Sloveniji.
Pred 60 leti je bila izdelana prva Renaultova katrca. Model so izdelovali od leta 1961 do 1994 v kar 17 državah sveta, tudi v Sloveniji; sprva v Litostroju, kasneje pa v novomeškem IMV. Zadnje izdelano vozilo na naših tleh se nahaja v muzeju v Bistri. Sicer je bilo po svetu skupno izdelanih preko osem milijonov primerkov tega vozila, ki je, ko se je prec 60 leti pojavilo, pomenilo neke vrste revolucijo ali pa vsaj prelomnico v snovanju avtomobilov. Sam se spomnim, da se nas je enkrat peljalo v katrci devet – dva sva sedela v prtljažnem prostoru na košarkarski žogi, za ostale pa se pravzaprav ne spomnim, kako so se stlačili v vozilo. V glavnem, miličniki nas niso dobili.
Da prihaja med starejšimi in mlajšimi vozniki včasih do določenih napetosti v prometu (starejši niso več tako okretni in spretni, mlajši pa pogosto zato postanejo nestrpni), vemo. V prvi vrsti starejši sami želijo, da ostanejo čim dlje samostojni v mobilnosti. Sicer pa je v bistvu za vse pomembno in smo vsi zainteresirani za to, da starejši ostanejo aktivni vozniki. Tudi avtomobilska industrija si tega želi, to potrjuje tudi Andrej Brglez.
Most med prometno kulturo in kulturo pitja alkohola je nujno zgraditi. Pri Slovencih je pitje alkohola že zgodovinsko zakoreninjeno, kar zadeva kulturo v prometu, pa tudi vemo kje smo. Ko to dvoje združimo in prepletemo, ne dobimo nič dobrega. Poleg tega nas velikokrat provocirajo "prijatelji" ali celo gostilničar, češ, enega pa že še boš; mnogi se potem težko uprejo. Andrej Brglez poudarja, da mladi dandanes vedno bolj trezno razmišljajo o teh rečeh in se tudi sprašujejo, zakaj nimamo uzakonjeno »nula nula«, ker se ve, da pijača in volan pač ne gresta skupaj, količino alkohola do dovoljene meje pa si mnogi ne znajo postaviti.
V teh dneh se je v Glasgowu na podnebni konferenci veliko govorilo o tem, kaj bodo oziroma bomo storili, da bi zmanjšali škodljive izpuste, da bi ta naš planet naredili bolj čist. Del problema je seveda že dolgo tudi promet. Andrej Brglez poudarja, da se od konference veliko pričakuje, da pa imata še vedno glavno besedo politika in ekonomija. Ne gre pa več le za izpuste, ki jih proizvajajo vozila na fosilna goriva, zdaj kupce tudi vedno pogosteje zanima, kakšni materiali so vgrajeni v vozilo.
Prejšnji konec tedna so imeli obiskovalci sejma Narava in zdravje priložnost preizkušati dva hibrida: električno kolo, ki je kombinacija človekove energije in elektrike, in hibridni avtomobil, ki je kombinacija bencinskega motorja in elektromotorja. Obe možnosti imata skupne točke, izkušnje udeležencev pa so bile zelo zanimive. S preizkušanjem obeh prevoznih sredstev so odkrivali, da se da varčevati z vsemi energijami, Andrej Brglez pa je ugotavljal, da mnogi vozniki še ne bi zaupali raznoraznim tehnologijam, ki posegajo v vožnjo. Hibridna Toyota yaris cross je prejšnji teden sodelovala pri preizkusih na sejmu Narava in zdravje, kmalu sicer obišče tudi nas. Pred dnevi pa smo vozili še en avtomobil tega uglednega japonskega proizvajalca, katerega vozila, lahko rečemo, najpogosteje povezujemo tudi z oznako hibrid. Tudi testni model C-HR je bil torej opremljen s hibridno kombinacijo pogona. Po novem je ta močnejša, in sicer gre za sodelovanje dvolitrskega 112-kilovatnega bencinskega motorja in 80-kilovatnega elektromotorja, navajajo podatek, da skupna oziroma sistemska moč znaša 135 kilovatov. Avtomobil je lahko torej kar živahen. Ker je menjalnik brezstopenjski, je ob močnejšem priganjanju kar precej glasen, veliko bolje se počuti (pa potniki tudi) ob umirjeni vožnji. Če ste dovolj nežni, je C-HR sposoben voziti samo na elektriko tudi kakšen kilometer, morda tudi več; predvsem mu gre seveda dobro po mestu pri nižji hitrosti. Sicer se da povprečje porabe ohranjati pod šestimi litri.
V okviru sejma Narava in zdravje na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani poteka tudi zanimiv prikaz oziroma preizkus ekološkega načina vožnje. Udeleženci lahko preizkusijo električna kolesa, potem pa sedejo še v hibridni avtomobil in poskušajo občutke in izkušnje z vožnje s kolesom prenesti v avtomobil. Srečajo pa se tudi s kopico asistenčnih sistemov, ki jih nekateri hitro osvojijo in se jim prepustijo, drugi pa jim ne zaupajo, ker jim ti posegajo v vožnjo. Zanima nas, kakšne bodo izkušnje, tudi Andreja Brgleza, ki podrobneje razloži, za kakšen preizkus gre.
Tudi avtomobili lahko v veliki meri sodelujejo s tehnologijami, ki pripomorejo k večji varnosti, ki pomagajo potnikom v vozilih, ki pridobivajo dragocene sekunde.
Najverjetneje se praktično vsi spomnimo svoje izpitne vožnje in mnogi po nekaj letih verjetno ne verjamete, da bi zdaj kljub izkušnjam vozniški izpit ponovno opravili. Po drugi strani pa ste mnogi tudi prepričani, da vozite odlično in da bi z izpitno vožnjo uspešno opravili tudi po več letih. Ponovno opraviti voyniški izpit ni tako zelo lahko in za to imamo dokaze. V akciji Ponovno na izpitno vožnjo je sodelovalo 200 voznikov, a bi jih danes le četrtina ponovno uspešno opravila vozniški izpit. Največ težav je pri hitrosti in ustavljanju ob znaku "stop".
Kar zadeva sodelovanje Nemčije in Kitajske na področju trgovanja z avtomobili (beri izvoz nemških avtomobilov na Kitajsko), zna priti v bližnji prihodnosti do velikih sprememb.
Mi smo v naši oddaji bolj redko na kolesu, sicer pa vas je vedno več tistih, ki vam je prav kolo priljubljeno prevozno sredstvo. Če bo šlo tako naprej (in vse kaže da bo), bo kmalu (predvsem v mestih) zmanjkalo prostora za kolesarje. Morda jim ga bodo morali odstopiti avtomobili. Sicer pa se ob vsem pojavlja še en problem, namreč kolesa so vse težja in hitrejša in tako se pojavlja tudi vprašanje varnosti. Kolesarji se morajo privaditi tudi na nekatere novosti, kot je recimo zavorni sistem ABS, poudarja Andrej Brglez.
Kar zadeva promet, naše navade in sploh vse, kar se na tem področju dogaja, je tu veliko več vprašanj kot odgovorov.
V ZDA se je pojavila nova lopovska moda. Tatovi se kot vemo, sproti prilagajajo razmeram oziroma tržišču, tako so zdaj našlji naslednji avtomobilski del, ki na črnem trgu dosega visoko ceno. To je katalizator, najbolj na udaru pa so veliki terenci, ki so bolj oddaljeni od tal, torej je kraja olajšana, in pa hibridna vozila, katerih katalizatorji so manj rabljeni. V katalizatorjih je kar nekaj redkih in zato zelo dragocenih kovin. Z vseh strani se širijo najprej opozorila pred podnebnimi spremembami, takoj za njimi pa zaveze, kako jih bomo preprečili. Promet, s katerim se ukvarjamo v naši oddaji, je eden vodilnih krivcev za podneben spremembe … Zato se tokrat vozimo samo z električnimi vozili.
Neveljaven email naslov