Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokrat se bomo posvetili vonjavam v avtomobilski kabini. Te so seveda še kako pomembne za dobro počutje. Mnogi bi verjetno pritrdili, da imajo najraje "vonj po novem", čeprav bi ga natančneje pravzaprav težko definirali. Zanimivo je, da so Kitajci tisti, ki vonjav v avtomobilu ne marajo, radi imajo nevtralen vonj. Ustvarjanje različnih vonjev v avtomobilu je sicer prava znanost, tisti, ki so specializirani za ustvarjanje in ločevanje vonjev, so sposobni zaznavati tudi do 8000 različnih vonjav.
Številni bi verjetno pritrdili, da imajo najraje "vonj po novem", čeprav bi ga natančneje pravzaprav težko definirali
Tokrat se bomo posvetili vonjavam v avtomobilski kabini. Te so seveda še kako pomembne za dobro počutje. Zanimivo je, da so Kitajci tisti, ki vonjav v avtomobilu ne marajo, radi imajo nevtralen vonj. Ustvarjanje različnih vonjev v avtomobilu je sicer prava znanost, tisti, ki so specializirani za ustvarjanje in ločevanje vonjev, so sposobni zaznavati tudi do 8000 različnih vonjav.
Ford je svoj model z imenom Puma predstavil pred skoraj četrt stoletja. Takrat je bil to trivratni kupe športnega videza, zdaj je postal mestni križanec modernih potez, ki na oko nima nikakršne zveze s prvo pumo. Že tedanja puma si je delila platformo s fiesto in tudi zdaj je tako, tudi veliko tehnike je puma povzela po fiesti, sorodstvene vezi lahko odkrijemo tudi pri posameznih elementih v kabini. Sicer pa je najnovejša puma s skoraj 420 cm za 15 cm daljša od fieste, daljše ima tudi medosje, sedimo pa 3 cm višje kot v fiesti, to se v praksi pozna bolj, kot bi si morda mislili. Kljub bolj kupejevsko dinamični liniji je treba priznati, da je glede prostornosti puma tudi za zadaj sedeče precej udobna in z dobrimi 400 litri prtljažnega prostora tudi po tej strani več kot korektna. Zanimiva popestritev ponudbe je še poglobljeno plastično dno, ki je opremljeno z odtočnim zamaškom.
Preizkusna puma je bila opremljena z litrskim 92-kilovatnim bencinskim trivaljnikom in blagim hibridnim sistemom. O mehkem oziroma blagem hibridu smo že govorili, oznaka je priljubljena, pomaga pa bencinskemu motorju – pomoč električnega motorja se občuti pri pospeševanju, poraba naj bi bila manjša za kakšen deci, hibridni dodatek sicer stane 460 evrov. Začetna cena za pumo je dobrih 23 tisočakov, paket opreme titanium X je nekje v sredini ponudbe, bogatejši paketi in še kakšen dodatek (vedno se najde za doplačilo še kaj) pa pumo na ceniku približajo 30 tisočakom. Z vsem dobrim, kar ponuja avtomobil (in tega ni malo), a ne prav skromno ceno puma brez dvoma vabi določen krog kupcev – kot vroče žemljice pa se zagotovo ne bo prodajala …
Med kompaktne SUV-je, ki se ponujajo v priključnohibridni izvedenki, se je zdaj vmešal tudi Citroen C5 aircross. Bencinski in elektromotor skupaj ponudita 165 kilovatov moči, zmogljiv hibridni sklop naj bi omogočal doseg 50 kilometrov zgolj na električno energijo. Pri Citroenu so opravili nekaj izboljšav na podvozju, zaradi baterije pa je nekoliko manjši prtljažni prostor – ta v osnovi meri 460 litrov, se ga pa da povečati s pomikom zadnje klopi. Priključni hibrid prinaša še možnost predhodnega toplotnega klimatiziranja potniške kabine, prilagojen je tudi menjalnik, ki s funkcijo brake lahko sproži hitrejši pojemek hitrosti – podobno kot pri klasičnih električnih vozilih. Avtomobil je pri nas v ponudbi z najvišjim nivojem opreme, cena za kupca z upoštevanjem popusta znaša nekaj pod 38 tisočakov.
Hyundai je v Slovenijo pripeljal četrti model z oznako N-Line – po i30, i30 fastback in tucson zdaj še najmanjšega i10. Poleg množice dodatkov za bolj dinamičen videz (zunaj so predvsem opazne 16-palčne pnevmatike, pa recimo dnevne LED luči, nekaj sprememb je tudi znotraj), je značilnost tudi motor. Ob 1,2-litrskem 62-kilovatnem vgrajujejo tudi litrski bencinski 74-kilovatni trivaljnik, menjalnik je 5-stopenjski ročni. Najcenejši športni nastopaški i10 N-line stane nekaj več kot 13.800 evrov.
Prihodnjo sredo se začenja Evropski teden mobilnosti, tokrat z geslom Izberi čistejši način prevoza. Tu verjetno niso potrebne kakšne dodatne razlage. Se bomo skušali vsi malo nazaj držati ter sesti na kolo ali narediti kakšen korak peš več.
868 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Tokrat se bomo posvetili vonjavam v avtomobilski kabini. Te so seveda še kako pomembne za dobro počutje. Mnogi bi verjetno pritrdili, da imajo najraje "vonj po novem", čeprav bi ga natančneje pravzaprav težko definirali. Zanimivo je, da so Kitajci tisti, ki vonjav v avtomobilu ne marajo, radi imajo nevtralen vonj. Ustvarjanje različnih vonjev v avtomobilu je sicer prava znanost, tisti, ki so specializirani za ustvarjanje in ločevanje vonjev, so sposobni zaznavati tudi do 8000 različnih vonjav.
Številni bi verjetno pritrdili, da imajo najraje "vonj po novem", čeprav bi ga natančneje pravzaprav težko definirali
Tokrat se bomo posvetili vonjavam v avtomobilski kabini. Te so seveda še kako pomembne za dobro počutje. Zanimivo je, da so Kitajci tisti, ki vonjav v avtomobilu ne marajo, radi imajo nevtralen vonj. Ustvarjanje različnih vonjev v avtomobilu je sicer prava znanost, tisti, ki so specializirani za ustvarjanje in ločevanje vonjev, so sposobni zaznavati tudi do 8000 različnih vonjav.
Ford je svoj model z imenom Puma predstavil pred skoraj četrt stoletja. Takrat je bil to trivratni kupe športnega videza, zdaj je postal mestni križanec modernih potez, ki na oko nima nikakršne zveze s prvo pumo. Že tedanja puma si je delila platformo s fiesto in tudi zdaj je tako, tudi veliko tehnike je puma povzela po fiesti, sorodstvene vezi lahko odkrijemo tudi pri posameznih elementih v kabini. Sicer pa je najnovejša puma s skoraj 420 cm za 15 cm daljša od fieste, daljše ima tudi medosje, sedimo pa 3 cm višje kot v fiesti, to se v praksi pozna bolj, kot bi si morda mislili. Kljub bolj kupejevsko dinamični liniji je treba priznati, da je glede prostornosti puma tudi za zadaj sedeče precej udobna in z dobrimi 400 litri prtljažnega prostora tudi po tej strani več kot korektna. Zanimiva popestritev ponudbe je še poglobljeno plastično dno, ki je opremljeno z odtočnim zamaškom.
Preizkusna puma je bila opremljena z litrskim 92-kilovatnim bencinskim trivaljnikom in blagim hibridnim sistemom. O mehkem oziroma blagem hibridu smo že govorili, oznaka je priljubljena, pomaga pa bencinskemu motorju – pomoč električnega motorja se občuti pri pospeševanju, poraba naj bi bila manjša za kakšen deci, hibridni dodatek sicer stane 460 evrov. Začetna cena za pumo je dobrih 23 tisočakov, paket opreme titanium X je nekje v sredini ponudbe, bogatejši paketi in še kakšen dodatek (vedno se najde za doplačilo še kaj) pa pumo na ceniku približajo 30 tisočakom. Z vsem dobrim, kar ponuja avtomobil (in tega ni malo), a ne prav skromno ceno puma brez dvoma vabi določen krog kupcev – kot vroče žemljice pa se zagotovo ne bo prodajala …
Med kompaktne SUV-je, ki se ponujajo v priključnohibridni izvedenki, se je zdaj vmešal tudi Citroen C5 aircross. Bencinski in elektromotor skupaj ponudita 165 kilovatov moči, zmogljiv hibridni sklop naj bi omogočal doseg 50 kilometrov zgolj na električno energijo. Pri Citroenu so opravili nekaj izboljšav na podvozju, zaradi baterije pa je nekoliko manjši prtljažni prostor – ta v osnovi meri 460 litrov, se ga pa da povečati s pomikom zadnje klopi. Priključni hibrid prinaša še možnost predhodnega toplotnega klimatiziranja potniške kabine, prilagojen je tudi menjalnik, ki s funkcijo brake lahko sproži hitrejši pojemek hitrosti – podobno kot pri klasičnih električnih vozilih. Avtomobil je pri nas v ponudbi z najvišjim nivojem opreme, cena za kupca z upoštevanjem popusta znaša nekaj pod 38 tisočakov.
Hyundai je v Slovenijo pripeljal četrti model z oznako N-Line – po i30, i30 fastback in tucson zdaj še najmanjšega i10. Poleg množice dodatkov za bolj dinamičen videz (zunaj so predvsem opazne 16-palčne pnevmatike, pa recimo dnevne LED luči, nekaj sprememb je tudi znotraj), je značilnost tudi motor. Ob 1,2-litrskem 62-kilovatnem vgrajujejo tudi litrski bencinski 74-kilovatni trivaljnik, menjalnik je 5-stopenjski ročni. Najcenejši športni nastopaški i10 N-line stane nekaj več kot 13.800 evrov.
Prihodnjo sredo se začenja Evropski teden mobilnosti, tokrat z geslom Izberi čistejši način prevoza. Tu verjetno niso potrebne kakšne dodatne razlage. Se bomo skušali vsi malo nazaj držati ter sesti na kolo ali narediti kakšen korak peš več.
V minutah za mobilnost še enkrat spomnimo, da je Slovenija geografsko zelo razgibana, da so poti, po katerih hodijo otroci v šolo, zelo zelo različne in da se Slovenija uvršča med države, v katerih je varnost otrok na zelo visokem nivoju.
Eden izmed ključnih razlogov, zakaj je Dunaj najboljše mesto na svetu za življenje, je zagotovo učinkovit javni promet. Podzemna železnica, tramvaji, avtobusi in vlaki ponujajo možnost hitre in poceni mobilnosti po celotnem mestu, vedno več ljudi tudi kolesari po dobro urejenih stezah, pešcem so namenjeni celo pametni semaforji. V avstrijski prestolnici načrtujejo še bolj učinkovito in okolju bolj prijazno mobilnost, eden izmed ključnih ciljev je, da bi imeli na 1000 prebivalcev samo še 250 avtomobilov, želijo si mesto pešcev in kolesarjev, med drugim razvijajo mrežo in infrastrukturo za tovorna kolesa. S prometom prihodnosti se ukvarjajo v posebnem mestnem mislišču Smart Wien. Kaj se lahko naučimo iz dunajskih praks in vizij? Preverjal je Luka Hvalc.
Tovorna kolesa so robustni dvo- ali tricikli, ki imajo prikolico ali prtljažnik že vgrajen. Na naših cestah in kolesarskih stezah jih še ne vidimo veliko, so pa skoraj obvezna oprema družin na Danskem in v zadnjih letih tudi v Berlinu. V nemški prestolnici smo spoznavali, kako eden od zadnjih hitov nove mobilnosti deluje v praksi.
Irska je velika za dobre tri Slovenije, ima 4,7 milijona prebivalcev. Obe državi se soočata s podobnimi prometnimi izzivi, predvsem kako zagotoviti učinkovit javni promet in periferijo bolje povezati z mesti. Na Irskem želijo s konkretnim akcijskim načrtom v naslednjih letih občutno povečati število uporabnikov javnega prometa in hkrati vsaj za 10 odstotkov zmanjšati število prevoženih kilometrov z avtomobili na fosilna goriva. Kako bodo ozelenili javni promet? Katere so še druge prakse, ki bi jih morda kazalo posnemati? Kako trajnostno urejajo promet v prestolnici Dublin in kaj je knjižnica koles?
Gneče na cestah in zastoji – tudi letos smo jim priča. Tistih, ki potujejo z avtomobili, je še vedno veliko, morda celo več kot pred leti. Da je avtomobil še vedno zmagovalec, kar zadeva poletna počitniška potovanja, potrjuje tudi Andrej Brglez.
Najbrž ga ni junaka, ki ne bi že kdaj za volanom začutil t. i. spomladansko utrujenost, nekaterim se razvleče tudi na druge letne čase. Ko smo aktivni udeleženci v prometu, zna biti taka utrujenost zelo neugodna, tudi nevarna. Malo pobrskajte po spominu in hitro se boste spomnili, da vas je že kdaj med vožnjo nadlegovala - vsem žal ne uspe, da bi do konca vožnje obdržali odprte oči. Praktično ga ni recepta, ki bi nas obdržal budne, razen morda krajšega odmora z drmežem. Da spomladanska utrujenost obstaja, potrjuje tudi Andrej Brglez.
O testu dvanajstih otroških koles z 20-palčnimi kolesi različnih cenovnih razredov, ki ga je opravila AMZS. To so kolesa, s katerimi otroci naredijo korak dlje v smeri odraslosti in tudi neodvisnosti od staršev. Ena od ugotovitev testa pravi, da je kar pet dražjih otroških koles zaradi varnostnih pomanjkljivosti dobilo slabšo oceno. Torej je test znova dokazal, da visoka cena ne zagotavlja nujno večje kakovosti.
V starem mestnem jedru Kranja, kjer je podobno kot tudi v drugih mestih po Sloveniji vozlišče neštetih poti, bomo spremljali sodoben mobilnostni mestni utrip. Pripravljen bo poligon, na katerega se bodo lahko mimoidoči podali z različnimi urbanimi prevoznimi sredstvi; tako se dogajajo "trki" različnih prevoznih sredstev in hitrosti. Nazorno prikažemo, da niti zakonske omejitve niti posodabljanje infrastrukture ne morejo slediti hitremu tempu razvoja novih mobilnosti v mestih, zato je za varno ter udobno mestno premikanje nujno sobivanje in sodelovanje.
V Centru varne vožnje AMZS na Vranskem je bilo še zadnje dejanje letošnjega izbora za najboljšo mlado voznico in najboljšega mladega voznika Slovenije. V finalu je tekmovalo deset deklet in deset fantov, največ znanja in veščin pa sta pokazala 24-letna študentka fizioterapije Ana Menegalija in 20-letni študent višje policijske šole Matic Tovornik, ki bosta Slovenijo zastopala na FIA evropskem tekmovanju za najboljšega mladega voznika, ki bo oktobra v Avstriji. Tekmovanje so komentirali predstavnik policije Matjaž Leskovar, predsednica Rdečega križa Slovenije Vesna Mikuž in vodja področja varna mobilnost pri AMZS Erik Logar.
Električnih vozil je na cesti vse več, zato marsikoga zanima, kako je s servisom, kakšni so predpisani intervali in ali so kakšne razlike med servisiranjem električnega in klasičnega vozila.
Že 100 in več let je tega, kar se je tudi v avtomobilski industriji razvil odnos med delodajalcem in delojemalcem, in seveda je jasno, da so se kmalu začeli pojavljati konflikti, nesoglasja, pogajanja, iskanja razmerja za primerno plačilo in boljše pogoje dela, pa seveda tudi stavke.
Ve se, da so motoristi ena izmed najbolj izpostavljenih in ranljivih skupin udeležencev v prometu. Po letu 2021, ki je bilo za motoriste in mopediste res črno, je bila lani statistika manj neprijazna, upamo seveda, da bo letos še manj nesreč. Andrej Brglez spomni, kaj je najpomembneje zdaj spomladi, da čim bolj zmanjšamo možnost, da se nam zgodi kaj neprijetnega, potem pa še Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije, opozori, da niso vedno vsega krivi le motoristi.
Baterije nas spremljajo že zelo dolgo, a še nikoli se nismo toliko pogovarjali o njih kot v zadnjih letih, ko so jih začeli vgrajevati v električne avtomobile. Postajajo nekakšen center zelenega energetskega prehoda, mi pa živimo v regiji, ki je baterijsko izjemno močna. V Sloveniji imamo veliko znanja na področju kemije. O tem spregovori dr. Robert Dominko s Kemijskega inštituta v Ljubljani, ki je eden izmed najboljših inštitutov za raziskovanje baterijske kemije na svetu.
Finska prestolnica ima učinkovit javni promet, ki temelji na učinkovitem prepletu tramvajev, vlakov, metroja in avtobusov. Vrhunska digitalizacija omogoča odlično dostopnost, javni upravljalec prometa pa se namerava celo povezovati s komercialnimi ponudniki kot sta Uber in Bolt, saj je končni cilj še večja učinkovitost prometa in manj avtomobilov v središču mesta. Kaj se lahko naučimo iz finskega primera?
Poleg novosti v avtomobilsko-prometnem svetu, sledi še sprehod po Beograjskem sejmu avtomobilov. Nabirali smo vtise pri obiskovalcih in se spraševali, kako jim še vedno uspeva pripraviti tako razstavo, medtem ko tovrstni mednarodni saloni drugod po svetu zapirajo vrata.
Tokrat bodo minute za mobilnost spet precej naelektrene. Janez Martinčič in Andrej Brglez ugotavljata, da je električna mobilnost dejstvo, da je avtomobilov iz dneva v dan vedno več in da pravzaprav nima smisla debatirati in se prepirati, ali bi ali ne bi na elektriko. Usmeritev je zapovedana in treba se bo pač prilagoditi. Res nima smisla, da se polariziramo še na tem področju.
Pred 50 leti je nemški avtomobilski klub ADAC izvedel in objavil prvi test pnevmatik. Tako so zdaj avtomobilski klubi in potrošniške organizacije, ki sodelujejo pri testih pripravili test 50-letnih pnevmatik. To je tudi prvi test, pri katerem so v skupno oceno vključena tudi trajnostna merila.
Sašo Knez je trboveljski podjetnik, ki ga je v poslovne vode potegnilo navdušenje do letenja. V podjetju so med drugim specializirani tudi za sestavljanje simulatorjev letenja in ker zeleni prehod zadeva tudi letala, je elektrifikacija na tem področju seveda ena od vodilnih tem.
V tem stoletju v Sloveniji še nismo imeli tako skromne prodaje novih osebnih avtomobilov. Pod 50 tisoč je bilo prodanih le še leta 2012, zdaj pa smo torej dosegli nov rekord, prodanih je bilo le nekaj čez 46 tisoč vozil.
Nemčija je znana kot edina država v Evropi, kjer ni omejitve hitrosti na avtomobilskih cestah. No, od vseh avtocest jih je približno tretjina, kjer zares ni omejitev, pa še tam je po večini gneča, tako da o kakšnih visokih hitrostih lahko samo sanjamo. Zdaj ni prvič, da so v Nemčiji spet glasnejši tisti, ki bi radi uzakonili omejitev hitrosti, in morda jim bo nekoč tudi uspelo, a za zdaj se zdi, da bo ostalo vse tako, kot je bilo. Andrej Brglez spomni, da so prav v Nemčiji pred dobrim stoletjem zgradili prve kilometre avtomobilske ceste.
Neveljaven email naslov