Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Bruslju bi radi v okviru iniciative za zmanjšanje nezgod s smrtnim izidom na evropskih cestah največjo dovoljeno hitrost omejili na 180 km/h. V EU imajo vse države določene najvišje dovoljene hitrosti – največ 140 km/h, razen Nemčije, na katero se pravzaprav nanaša pobuda Bruslja. A Nemci se z različnimi argumenti pobudi upirajo in trdijo, da je kakršnokoli omejevanje hitrosti v nasprotju z vsako človeško logiko in da so nemške avtoceste najvarnejše na svetu. Poleg zgodovinskega pregleda omejitev hitrosti analiziramo tudi model DS3 Crossback in večjega DS7 Crossback.
Prvi voznik je bil zaradi prekoračitve hitrosti poslan v zapor leta 1899, taksist Jacob German je po New Yorku divjal s hitrostjo 19 km/h, omejitev pa je bila 13 km/h
V Bruslju bi radi v okviru iniciative za zmanjšanje nezgod s smrtnim izidom na evropskih cestah največjo dovoljeno hitrost omejili na 180 km/h. Zgodovina omejitev hitrosti je zanimiva – prvo so postavili že leta 1861 v Veliki Britaniji, in sicer so hitrost kočij omejili na 16 km/h. Prvi voznik je bil zaradi prekoračitve hitrosti poslan v zapor leta 1899, taksist Jacob German je z električnim avtomobilom po New Yorku divjal s hitrostjo 19 km/h – ker je bila omejitev 13 km/h, ga je ustavil in kaznoval policist na kolesu.
V EU imajo vse države določene najvišje dovoljene hitrosti – največ 140 km/h, razen Nemčije, na katero se pravzaprav nanaša pobuda Bruslja. A Nemci se z različnimi argumenti pobudi upirajo in trdijo, da je kakršnokoli omejevanje hitrosti v nasprotju z vsako človeško logiko in da so nemške avtoceste najvarnejše na svetu.
Zadnjič smo zapisali nekaj vtisov o Citroenovih modelih C3 in C5 aircross, danes gremo naprej k sorodstvu, ki ponuja veliko prestiža, k znamki DS. Nekaj modelov smo sicer spoznali že pred leti, nazadnje pa sta se zdaj pojavila dva z oznako crossback. DS3 crossback je križanec, ki si platformo in še marsikaj drugega deli z modelom C3 aircross, a sta si modela vseeno različna, kajti DS3 crossback je že na pogled precej unikaten in samosvoj model. Mnogim mimoidočim je avtomobil neznanka, tudi potem, ko iščejo odgovor v znački na motornem pokrovu, ni dosti bolje, saj nepoznavalci težko ugotovijo, da gre za DS. Eleganca in ekstravagantnost se nadaljujeta tudi v notranjosti. Že osnovni paket Performance line prinaša veliko drobnih pozornosti in različnih elementov, ki spominjajo na obliko diamanta. Lahko bi na prvi pogled vse skupaj delovalo kar malo "čičkasto", a ko avtomobil voziš nekaj dni in ga bolj osvojiš, ugotoviš, da je vse tam, kjer mora biti in je vse uporabno in nameščeno z nekim namenom. Testni avtomobil je poganjal najzmogljivejši motor v ponudbi, 1.2 litrski 114 kilovatni turbobencinski trivaljnik, ki je dovolj zmogljiv, da privošči malo veselja tudi tistim, ki so radi hitrejši od drugih. Odlično sodeluje tudi koncernski samodejni osemstopenjski menjalnik, ki smo ga že večkrat hvalili. DS3 crossback je torej v marsičem nadpovprečen, lahko tudi hiter, čeprav ni kakšen dirkalnik. Spredaj sedečim ponuja veliko udobja, za 37 tisočakov pa ga bo kupil predvsem tisti, ki ima rad avtomobil, ki je nekaj več in ki ga tudi izpostavlja pred drugimi.
Če presedemo v večjega DS7 crossback, pa v primerjavi z DS3 enostavno pomeni: vsega še več. Če je pred skoraj 60 leti francoski general Charles de Gaulle povzdignil znamko DS s tedaj izjemnim modelom DS 19 (kasneje je to postala predsedniška limuzina), potem je v novejši zgodovini nekaj podobnega uspelo tudi sedanjemu Emmanuelu Macronu, ko se je pred skoraj štirimi leti na inavguracijo pripeljal s športnim terencem DS7 crossback. Bolj prestižnega avtomobila francoske izdelave trenutno zagotovo ni.
Oznaka e-Tense 4x4 300 Grand Chic pove veliko, a ne vsega. Gre za vozilo s priključno hibridno tehnologijo. Osnovni je 1.6 litrski 147 kilovatni turbo motor, ki poganja prednji kolesi, za zadnji pa skrbita dva elektromotorja. Skupna sistemska moč znaša 220 kilovatov (ali 300 konjskih moči), s polno baterijo se da prevoziti na elektriko dobrih 40 kilometrov. Menjalnik je že večkrat opevani osemstopenjski samodejni. Kar oznake ne povedo, pravzaprav ne morejo povedati, pa je izjemno ugodno počutje v kabini, ki je prostorna in urejena do zadnje potankosti, da o žlahtnosti materialov in natančnosti izdelave sploh ne govorimo posebej. Od drobnih pozornosti, ki pripomorejo k občutku, da se je izdelovalec posebej pozorno posvečal želji, da bi se uporabnik počutil res čim bolje, naj izpostavim le eno: ob zagonu motorja se iz armaturne plošče na vrhu pojavi elegantna analogna ura. Skratka, kar recimo neposredno, avtomobil je zares unikaten in bogat v vseh pogledih, predvsem v notranjosti, na zunaj pa tudi dovolj atraktiven, tako da ne bo primeren za tiste, ki niso radi opaženi. S ceno nekaj čez 63 tisočakov pa tudi ni najdražji med žlahtnimi konkurenti.
Zdaj ko se bliža dan, ko bodo spet sproščene regijske meje, bo verjetno treba ponovno računati s povečanjem prometa, med tednom verjetno predvsem ob konicah, konec tedna pa v smereh turistično zanimivih destinacij. Če bo gneča malo večja, bo treba imeti občasno malo več potrpljenja.
868 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
V Bruslju bi radi v okviru iniciative za zmanjšanje nezgod s smrtnim izidom na evropskih cestah največjo dovoljeno hitrost omejili na 180 km/h. V EU imajo vse države določene najvišje dovoljene hitrosti – največ 140 km/h, razen Nemčije, na katero se pravzaprav nanaša pobuda Bruslja. A Nemci se z različnimi argumenti pobudi upirajo in trdijo, da je kakršnokoli omejevanje hitrosti v nasprotju z vsako človeško logiko in da so nemške avtoceste najvarnejše na svetu. Poleg zgodovinskega pregleda omejitev hitrosti analiziramo tudi model DS3 Crossback in večjega DS7 Crossback.
Prvi voznik je bil zaradi prekoračitve hitrosti poslan v zapor leta 1899, taksist Jacob German je po New Yorku divjal s hitrostjo 19 km/h, omejitev pa je bila 13 km/h
V Bruslju bi radi v okviru iniciative za zmanjšanje nezgod s smrtnim izidom na evropskih cestah največjo dovoljeno hitrost omejili na 180 km/h. Zgodovina omejitev hitrosti je zanimiva – prvo so postavili že leta 1861 v Veliki Britaniji, in sicer so hitrost kočij omejili na 16 km/h. Prvi voznik je bil zaradi prekoračitve hitrosti poslan v zapor leta 1899, taksist Jacob German je z električnim avtomobilom po New Yorku divjal s hitrostjo 19 km/h – ker je bila omejitev 13 km/h, ga je ustavil in kaznoval policist na kolesu.
V EU imajo vse države določene najvišje dovoljene hitrosti – največ 140 km/h, razen Nemčije, na katero se pravzaprav nanaša pobuda Bruslja. A Nemci se z različnimi argumenti pobudi upirajo in trdijo, da je kakršnokoli omejevanje hitrosti v nasprotju z vsako človeško logiko in da so nemške avtoceste najvarnejše na svetu.
Zadnjič smo zapisali nekaj vtisov o Citroenovih modelih C3 in C5 aircross, danes gremo naprej k sorodstvu, ki ponuja veliko prestiža, k znamki DS. Nekaj modelov smo sicer spoznali že pred leti, nazadnje pa sta se zdaj pojavila dva z oznako crossback. DS3 crossback je križanec, ki si platformo in še marsikaj drugega deli z modelom C3 aircross, a sta si modela vseeno različna, kajti DS3 crossback je že na pogled precej unikaten in samosvoj model. Mnogim mimoidočim je avtomobil neznanka, tudi potem, ko iščejo odgovor v znački na motornem pokrovu, ni dosti bolje, saj nepoznavalci težko ugotovijo, da gre za DS. Eleganca in ekstravagantnost se nadaljujeta tudi v notranjosti. Že osnovni paket Performance line prinaša veliko drobnih pozornosti in različnih elementov, ki spominjajo na obliko diamanta. Lahko bi na prvi pogled vse skupaj delovalo kar malo "čičkasto", a ko avtomobil voziš nekaj dni in ga bolj osvojiš, ugotoviš, da je vse tam, kjer mora biti in je vse uporabno in nameščeno z nekim namenom. Testni avtomobil je poganjal najzmogljivejši motor v ponudbi, 1.2 litrski 114 kilovatni turbobencinski trivaljnik, ki je dovolj zmogljiv, da privošči malo veselja tudi tistim, ki so radi hitrejši od drugih. Odlično sodeluje tudi koncernski samodejni osemstopenjski menjalnik, ki smo ga že večkrat hvalili. DS3 crossback je torej v marsičem nadpovprečen, lahko tudi hiter, čeprav ni kakšen dirkalnik. Spredaj sedečim ponuja veliko udobja, za 37 tisočakov pa ga bo kupil predvsem tisti, ki ima rad avtomobil, ki je nekaj več in ki ga tudi izpostavlja pred drugimi.
Če presedemo v večjega DS7 crossback, pa v primerjavi z DS3 enostavno pomeni: vsega še več. Če je pred skoraj 60 leti francoski general Charles de Gaulle povzdignil znamko DS s tedaj izjemnim modelom DS 19 (kasneje je to postala predsedniška limuzina), potem je v novejši zgodovini nekaj podobnega uspelo tudi sedanjemu Emmanuelu Macronu, ko se je pred skoraj štirimi leti na inavguracijo pripeljal s športnim terencem DS7 crossback. Bolj prestižnega avtomobila francoske izdelave trenutno zagotovo ni.
Oznaka e-Tense 4x4 300 Grand Chic pove veliko, a ne vsega. Gre za vozilo s priključno hibridno tehnologijo. Osnovni je 1.6 litrski 147 kilovatni turbo motor, ki poganja prednji kolesi, za zadnji pa skrbita dva elektromotorja. Skupna sistemska moč znaša 220 kilovatov (ali 300 konjskih moči), s polno baterijo se da prevoziti na elektriko dobrih 40 kilometrov. Menjalnik je že večkrat opevani osemstopenjski samodejni. Kar oznake ne povedo, pravzaprav ne morejo povedati, pa je izjemno ugodno počutje v kabini, ki je prostorna in urejena do zadnje potankosti, da o žlahtnosti materialov in natančnosti izdelave sploh ne govorimo posebej. Od drobnih pozornosti, ki pripomorejo k občutku, da se je izdelovalec posebej pozorno posvečal želji, da bi se uporabnik počutil res čim bolje, naj izpostavim le eno: ob zagonu motorja se iz armaturne plošče na vrhu pojavi elegantna analogna ura. Skratka, kar recimo neposredno, avtomobil je zares unikaten in bogat v vseh pogledih, predvsem v notranjosti, na zunaj pa tudi dovolj atraktiven, tako da ne bo primeren za tiste, ki niso radi opaženi. S ceno nekaj čez 63 tisočakov pa tudi ni najdražji med žlahtnimi konkurenti.
Zdaj ko se bliža dan, ko bodo spet sproščene regijske meje, bo verjetno treba ponovno računati s povečanjem prometa, med tednom verjetno predvsem ob konicah, konec tedna pa v smereh turistično zanimivih destinacij. Če bo gneča malo večja, bo treba imeti občasno malo več potrpljenja.
Tokrat bomo "servirali" nekaj poudarkov iz zadnjega testa zimskih pnevmatik, pri katerem je sodelovala tudi naša AMZS. Čeprav so pnevmatike vedno kvalitetnejše, pa se na trgu še vedno pojavljajo tudi take, ki ne zadostijo varnostnim normativom. Med 28 testiranimi so bile štiri take, ki jih AMZS ne priporoča za uporabo. Razlika je vidna na mokri podlagi, kjer se dobra pnevmatika že zaustavi, nekvalitetna pa se na isti točki še vedno pelje s hitrostjo skoraj 30 km/h. Zapeljali bomo dva Forda iz skupine dostavnikov: transit je pravi dostavnik, tourneo custom pa lahko pelje osem potnikov in tudi precej prtljage.
Kar zadeva avtomobilsko industrijo, ta z velikimi koraki v zadnjih letih lovi električno prihodnost. Je pa res, da se je prodaja električnih vozil v zadnjih mesecih malce ustavila. Verjamemo pa, da imajo predvsem Kitajci na tem področju še kakšnega aduta v rokavu in bodo v električno prihodnost še odločno pospeševali. Za Kitajsko se zdi, da nas bo osvojila z avtomobili, ki so vedno bolj konkurenčni.
Svetovna avtomobilistična organizacija FIA je v teh dneh zaznamovala 120 let od nastanka. Danes združuje 243 članic iz 147 držav, ki skušajo v njenem okviru poenotiti različne nacionalne avtomobilske organizacije in spodbujati tako avtomobilske športe kot tudi mobilnost kot tako. FIA deluje na dveh ločenih, a enakopravnih stebrih. Eden je Svetovni svet za avtomotošport, drugi pa Svetovni svet za mobilnost.
Tudi pri nas ni malo tistih, ki se dobro počutijo predvsem v velikih, visokih in zmogljivih avtomobilih, čeprav jih na evropskih tleh še zdaleč ni toliko kot recimo v Združenih državah. Ne glede na to, ali je želja po takšnih avtomobilih odraz realnih potreb ali dobro usmerjenega marketinškega ustvarjanja želja po njih, imajo tovrstni avtomobili nekaj posebnosti, žal tudi smrtno nevarnih. Poskusi so namreč pokazali, da voznik s svojega mesta ne more videti otrok, ki so pred sprednjo masko – v enem od poskusov so jih pred avto posedli kar sedemnajst, ne da bi bili v voznikovem vidnem polju. Tudi višina in mesto, na katero je v avtomobilu nameščen motor, močno povečata verjetnost za hude poškodbe pešcev, slabša preglednost izza volana pa povečuje število poškodovanih kolesarjev in motoristov.
Evropske volitve so blizu, zato ob tem morda pogosteje razmišljamo, kako blizu nam je pravzaprav dogajanje v organih, ki vodijo Evropo. S čim se ukvarjajo, kakšen vpliv imajo naši predstavniki, poslanci, kakšen glas imajo? Andrej Brglez, ki je tudi član Sveta FIA za mobilnost in turizem, enega od najpomembnejših teles mednarodne avtomobilistične zveze FIA, pravi, da so v Evropi, kar zadeva mobilnost, nujno potrebne spremembe. Vprašanj je po njegovih besedah ogromno, odgovorov pa malo.
Taktni vozni red je že dolgo poznan v številnih evropskih državah, pomeni pa redne odhode vlakov in avtobusov v določenih intervalih.
Kako hitro se lahko ustavi voznik e-skiroja, če mu nekaj nenadoma prekriža pot. Pri Zavarovalnici Triglav se zdaj lahko pohvalijo z novo pridobitvijo, in sicer s simulatorjem vožnje z električnim skirojem, ki voznikom lahko pokaže, kako hitro se je mogoče ustaviti, kakšna je zavorna pot. Prve izkušnje so zanimive in zgovorne, namreč ni jih malo, ki se uštejejo in začnejo prepozno zavirati in pač trčijo v oviro, ki je lahko marsikaj ali marsikdo. O novi pridobitvi in izkušnjah na simulatorju bomo govorili z vodjo projektov za varno mobilnost pri omenjeni zavarovalnici Ano Cergolj Kebler in strokovnim sodelavcem oddaje Andrejem Brglezom.
O kitajskem avtomobilskem trgu in prodoru kitajskih avtomobilov tudi k nam se zadnje čase veliko govori. Lani je na naše ceste zapeljalo okrog 1100 avtomobilov s Kitajske, letos jih bo gotovo več. Kako je poslovati s Kitajci, kako oni gledajo na naš trg in kako poskušajo s svojimi izdelki prodreti v svet?
Pri nas so avtomobilski saloni praktično preživeti, povsem drugače pa je na Kitajskem. Tam je avtomobilski val neverjetno velik, praktično čez noč je nastalo preko sto avtomobilskih znamk, proizvodne številke gredo v milijone. Da so avtomobili na pohodu, dokazuje tudi nedavni avtomobilski salon v Pekingu, ki si ga je v desetih dneh ogledalo skoraj 900 tisoč obiskovalcev, videli pa so kar 117 svetovnih premier in 278 električnih in plug-in hibridnih vozil.
Čeprav je zavorni sistem ABS tudi na motorjih prisoten že več desetletij, je med motoristi pogosto še vedno aktualna debata o tem, ali se lahko kdo hitreje ustavi z zavornim sistemom ABS ali ne.
Število električnih vozil na cesti je iz dneva v dan večje. Kako je in bo s servisi, strokovnimi kadri, kako z recikliranjem baterij? Pa ne gre samo za baterije, zraven so še elektromotorji in kup elektronike, za katero so potrebna nova znanja in nova opremljenost servisnih delavnic. Da je to nujno in da se je električni prihodnosti treba prilagoditi zdaj, poudarja Andrej Brglez. Pred dnevi so odprli središče za baterije osebnih in gospodarskih vozil. Kako deluje in kako je opremljeno, o tem generalni direktor skupine Emil Frey za Slovenijo Jožko Tomšič.
Slovenska avtomobilska industrija predstavlja v celoti 10 odstotkov slovenskega bruto domačega proizvoda, podjetja v tej dejavnosti prispevajo k petini slovenskega izvoza, zato je nujno, da se prestrukturirajo v skladu z digitalnim in zelenim prehodom. Zato so bo vlada prizadevala do leta 2027 zagotoviti 200 milijonov evrov. Da gre za edinstveno povezovanje med državo, znanostjo in gospodarstvom.
Lahko bi rekli, da razvoj v gumarski industriji sicer napreduje, a so na drugi strani spremembe počasne, rast majhna in prodaja težka, ker je ponudbe veliko. Zdaj pa kaže, da se le začenjajo bolj konkretne spremembe, ki jih določajo električni avtomobili. Kakšni so rezultati raziskav na tem področju in kaj se obeta?
Lahko bi rekli, da razvoj v gumarski industriji sicer napreduje, a so na drugi strani spremembe počasne, rast majhna in prodaja težka, ker je ponudbe veliko. Zdaj pa kaže, da se le začenjajo bolj konkretne spremembe, ki jih določajo električni avtomobili. Kakšni so rezultati raziskav na tem področju in kaj se obeta, je Janez Martinčič preveril pri poznavalcu avtomobilov in mobilnosti Andreju Brglezu.
Z Andrejem Brglezom o tem, da so oglasi za avtomobile dandanes zelo pestri, včasih tudi že čez mejo dobrega okusa. V zadnjem času so posamezne reklame za avtomobile bolj ozko usmerjene, namenjene točno določenim skupinam uporabnikov. Na ta način skušajo proizvajalci oziroma prodajalci ta ali oni avtomobil približati točno določeni osebi in jo prepričati, da je namenjen prav njej. Ni dvoma, da na mnoge potencialne kupce tovrstna reklama bolj ali manj deluje.
Letos bo, kar zadeva obisk Planice, že drugo leto zapored obiskovalcem v pomoč car-sharing platforma "Shareplanica". Na ta način poskušajo zmanjšati število avtomobilov na parkiriščih ob prizorišču. Letos pa so akcijo še nadgradili, na platformi se namreč lahko povezujejo osebe z invalidnostjo, ki bi želele priti v Planico in tisti, ki so jih pripravljeni tja peljati. Pokrovitelj akcije je Mastercard, med ambasadorji akcije pa je tudi nekaj znanih imen, med njimi Jurij Tepeš in Cene Prevc.
Ob svetovnem dnevu varčevanja z energijo in trajnostnega odnosa do okolja sta Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo in Agencija za varnost prometa ustvarila novo video-kampanjo 'Vsi smo na isti poti'. V njej poudarjajo pomen medsebojnega spoštovanja in ozaveščenosti vseh udeležencev v prometu. V glavni vlogi nastopa kolesar, ki med vožnjo opazuje, kako se do njega obnašajo drugi udeleženci v prometu, seveda pa se mora tudi sam obnašati strpno in prijazno do drugih. Sogovornika Janeza Martinčiča bosta nacionalni koordinator za kolesarjenje Gregor Steklačič in igralka Gorka Berden, ki nastopa v spotih.
Po slovenskem avtu leta 2024 smo zdaj dobili tudi evropski avto leta. To je električni renault scenic e-tech. Med glasovalci je že nekaj let slovenski novinar Sebastjan Plevnjak.
Avtomobili postajajo vse večji, pa tudi težji, predvsem so na teži pridobili električni avtomobili. Ta rast avtomobilov ima seveda svoje vzroke in prednosti, imajo pa vse te povečave tudi nekatere negativne posledice. Zato se tudi Andrej Brglez upravičeno sprašuje, če smo ubrali pravo pot, saj predvsem okolju na ta način zagotovo ne delamo usluge.
Kako zanesljivi so avtomobili, ki jih vozimo? Izpostavljamo rezultate mednarodne raziskave o zadovoljstvu z avtomobili. Lani spomladi in poleti je potekala v več evropskih državah, tudi v Sloveniji, skupno pa je v njej sodelovalo več kot 30.000 potrošnikov za približno toliko avtomobilov.
Neveljaven email naslov