Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Raziskava Evropske potrošniške organizacije BEUC in devetih nacionalnih organizacij članic, med njimi tudi ZPS, je pokazala, da je lahko električni avtomobil že danes pravzaprav najbolj pravičen pogonski sistem, kot so zapisali. V prihodnjih letih naj bi bilo to še bolj očitno.
Andrej Brglez poudarja, da je najbolj pomembno, da se znajo potrošniki glede na svoje potrebe in navade sami odločiti, katera vrsta mobilnosti je zanje najbolj primerna
Raziskava Evropske potrošniške organizacije BEUC in devetih nacionalnih organizacij članic, med njimi tudi ZPS, je pokazala, da je lahko električni avtomobil že danes pravzaprav najbolj pravičen pogonski sistem, kot so zapisali. V prihodnjih letih naj bi bilo to še bolj očitno.
Čeprav je na cenikih videti, da je električni avtomobil napram dizlu ali bencinarju še vedno občutno dražji, pa Boštjan Okorn iz ZPS razloži, da opravljena analiza upošteva vidike, ki to razliko bistveno zmanjšajo. Andrej Brglez pa dodaja, da je najbolj pomembno, da se znajo potrošniki glede na svoje potrebe in navade sami odločiti, katera vrsta mobilnosti je zanje najbolj primerna.
Zadnja generacija romunskega SUV-a je bila pred časom olepšana, tako da je Daciin duster zdaj videti – recimo – zelo spodobno. Ob pogledu v notranjost nekateri sicer privzdignejo obrv, češ da je avtomobil na oko in na otip še vedno precej "vzhodnoevropsko" plastičen. Ugotovili smo, da ne več tako zelo in pa tudi da gre osnovna oprema v korak s časom. Avtomatska klima, multimedija z zaslonom na dotik, navigacija, pa parkirni senzorji in kamera, vse to je v dusterju in verjamemo, da marsikateremu uporabniku povsem zadostuje. Oglas pravi, da dusterja z oznako 1.0 TCe 100 ECO-G lahko odkupujemo za 89 evrov na mesec. Razložimo: oznaka pomeni pogon z litrskim 74-kilovatnim turbobencinskim motorjem, ki ga lahko v tem primeru poganja tudi avtoplin. Plinska inštalacija je tovarniško vgrajena, z vsemi varnostnimi zagotovili, 32-litrski rezervoar za plin pa je nameščen zadaj pod prtljažnim prostorom, ki sicer ponuja za skoraj 450 litrov prostora, tako da ga za rezervno kolo ni. Motor preklopi na plinski pogon samodejno in ga črpa, dokler ga ne zmanjka, potem je na vrsti bencin. Povedati je treba, da motor ves čas deluje precej mirno in uglajeno, s polnima bencinskim in plinskim rezervoarjem pa se da prevoziti blizu tisoč kilometrov. Ob povprečni porabi bencina malo več kot sedem litrov in plina malo več kot osem se da izračunati, da nas prevoženih 100 kilometrov stane približno 4,5 evra. Še o ceni 13.600 evrov: 3.600 evrov je pologa, Eco sklad pa ponuja desetletni kredit, tako lahko mesečni obrok znaša 89 evrov. Ta vzdržljivi romunski SUV je torej za nekatere uporabnike zagotovo zanimiva izbira.
Na koncu še ena izkušnja: priznamo, da je ob polnjenju plinskega rezervoarja na začetku čutiti malo neugodja, a s pomočjo uslužbencev na bencinskih servisih in nekaj izkušnjami tudi to opravilo postane bolj domače.
Po Oplovi mokki, ki je povsem nova pred dnevi pripeljala k nam, ji je v tem tednu sledil še naslednji Oplov manjši mestni križanec, prenovljeni model crossland, ki je po novem tudi izgubil dodatno oznako s črko X. Ob novi podobi, ki sledi najnovejši Oplovi oblikovni usmeritvi, je crossland zdaj na voljo s sistemom intelligrip, ki omogoča izbiro različnih voznih profilov, izboljšali so tudi vzmetenje. V notranjosti so se Oplovi inženirji ob manjših osvežitvah trudili predvsem ohraniti vtis prostornosti vozila; prtljažnik ima prostora za 410 litrov oziroma lahko tudi za 520, če zadnjo klop pomaknemo za 15 centimetrov naprej. Marsikatero funkcijo je mogoče upravljati z dotikom, nekaj fizičnih stikal je še ostalo, to bodo cenili kupci, ki se ozirajo po crosslandu, ki je v primerjavi z mokko nekoliko prostornejši in recimo – enostavnejši. Skratka, gre za avtomobila, ki imata več skupnih točk, a z različnim značajem privabljata povsem različne uporabnike.
Motorji so 1.2-litrski bencinski, največ prodanih bo tistih s turbino in 81 kilovati moči. Mogoč je tudi 1.5-litrski dizel, menjalniki so pet- ali šeststopenjski ročni, lahko tudi šeststopenjski samodejni. Crossland je tudi nekoliko cenejši od mokke, tako se po ceniku začne pri 18 tisočakih oziroma z upoštevanjem popusta ob financiranju nekaj pod 16 tisočaki. Ob težavah z dobavo vozil računajo letos na 700 na novo registriranih crosslandov.
Še o zanimivem zvočnem eksperimentu o uporabi slušalk na cesti, ki so ga opravili pri Fordu. Mnogi vozniki, kolesarji, uporabniki skuterjev, pa tudi pešci jih imajo radi na glavi. Zdaj so več kot dva tisoč ljudi postavili na navidezno ulico s pestrim dogajanjem in merili njihove odzivne čase v potencialno nevarnih situacijah. Eksperiment je pokazal, da ljudje med poslušanjem glasbe prek slušalk za ugotavljanje morebitne nevarnosti na cesti v povprečju potrebujemo štiri sekunde več kot brez njih. Mislim, da tu ni kaj dodati.
868 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Raziskava Evropske potrošniške organizacije BEUC in devetih nacionalnih organizacij članic, med njimi tudi ZPS, je pokazala, da je lahko električni avtomobil že danes pravzaprav najbolj pravičen pogonski sistem, kot so zapisali. V prihodnjih letih naj bi bilo to še bolj očitno.
Andrej Brglez poudarja, da je najbolj pomembno, da se znajo potrošniki glede na svoje potrebe in navade sami odločiti, katera vrsta mobilnosti je zanje najbolj primerna
Raziskava Evropske potrošniške organizacije BEUC in devetih nacionalnih organizacij članic, med njimi tudi ZPS, je pokazala, da je lahko električni avtomobil že danes pravzaprav najbolj pravičen pogonski sistem, kot so zapisali. V prihodnjih letih naj bi bilo to še bolj očitno.
Čeprav je na cenikih videti, da je električni avtomobil napram dizlu ali bencinarju še vedno občutno dražji, pa Boštjan Okorn iz ZPS razloži, da opravljena analiza upošteva vidike, ki to razliko bistveno zmanjšajo. Andrej Brglez pa dodaja, da je najbolj pomembno, da se znajo potrošniki glede na svoje potrebe in navade sami odločiti, katera vrsta mobilnosti je zanje najbolj primerna.
Zadnja generacija romunskega SUV-a je bila pred časom olepšana, tako da je Daciin duster zdaj videti – recimo – zelo spodobno. Ob pogledu v notranjost nekateri sicer privzdignejo obrv, češ da je avtomobil na oko in na otip še vedno precej "vzhodnoevropsko" plastičen. Ugotovili smo, da ne več tako zelo in pa tudi da gre osnovna oprema v korak s časom. Avtomatska klima, multimedija z zaslonom na dotik, navigacija, pa parkirni senzorji in kamera, vse to je v dusterju in verjamemo, da marsikateremu uporabniku povsem zadostuje. Oglas pravi, da dusterja z oznako 1.0 TCe 100 ECO-G lahko odkupujemo za 89 evrov na mesec. Razložimo: oznaka pomeni pogon z litrskim 74-kilovatnim turbobencinskim motorjem, ki ga lahko v tem primeru poganja tudi avtoplin. Plinska inštalacija je tovarniško vgrajena, z vsemi varnostnimi zagotovili, 32-litrski rezervoar za plin pa je nameščen zadaj pod prtljažnim prostorom, ki sicer ponuja za skoraj 450 litrov prostora, tako da ga za rezervno kolo ni. Motor preklopi na plinski pogon samodejno in ga črpa, dokler ga ne zmanjka, potem je na vrsti bencin. Povedati je treba, da motor ves čas deluje precej mirno in uglajeno, s polnima bencinskim in plinskim rezervoarjem pa se da prevoziti blizu tisoč kilometrov. Ob povprečni porabi bencina malo več kot sedem litrov in plina malo več kot osem se da izračunati, da nas prevoženih 100 kilometrov stane približno 4,5 evra. Še o ceni 13.600 evrov: 3.600 evrov je pologa, Eco sklad pa ponuja desetletni kredit, tako lahko mesečni obrok znaša 89 evrov. Ta vzdržljivi romunski SUV je torej za nekatere uporabnike zagotovo zanimiva izbira.
Na koncu še ena izkušnja: priznamo, da je ob polnjenju plinskega rezervoarja na začetku čutiti malo neugodja, a s pomočjo uslužbencev na bencinskih servisih in nekaj izkušnjami tudi to opravilo postane bolj domače.
Po Oplovi mokki, ki je povsem nova pred dnevi pripeljala k nam, ji je v tem tednu sledil še naslednji Oplov manjši mestni križanec, prenovljeni model crossland, ki je po novem tudi izgubil dodatno oznako s črko X. Ob novi podobi, ki sledi najnovejši Oplovi oblikovni usmeritvi, je crossland zdaj na voljo s sistemom intelligrip, ki omogoča izbiro različnih voznih profilov, izboljšali so tudi vzmetenje. V notranjosti so se Oplovi inženirji ob manjših osvežitvah trudili predvsem ohraniti vtis prostornosti vozila; prtljažnik ima prostora za 410 litrov oziroma lahko tudi za 520, če zadnjo klop pomaknemo za 15 centimetrov naprej. Marsikatero funkcijo je mogoče upravljati z dotikom, nekaj fizičnih stikal je še ostalo, to bodo cenili kupci, ki se ozirajo po crosslandu, ki je v primerjavi z mokko nekoliko prostornejši in recimo – enostavnejši. Skratka, gre za avtomobila, ki imata več skupnih točk, a z različnim značajem privabljata povsem različne uporabnike.
Motorji so 1.2-litrski bencinski, največ prodanih bo tistih s turbino in 81 kilovati moči. Mogoč je tudi 1.5-litrski dizel, menjalniki so pet- ali šeststopenjski ročni, lahko tudi šeststopenjski samodejni. Crossland je tudi nekoliko cenejši od mokke, tako se po ceniku začne pri 18 tisočakih oziroma z upoštevanjem popusta ob financiranju nekaj pod 16 tisočaki. Ob težavah z dobavo vozil računajo letos na 700 na novo registriranih crosslandov.
Še o zanimivem zvočnem eksperimentu o uporabi slušalk na cesti, ki so ga opravili pri Fordu. Mnogi vozniki, kolesarji, uporabniki skuterjev, pa tudi pešci jih imajo radi na glavi. Zdaj so več kot dva tisoč ljudi postavili na navidezno ulico s pestrim dogajanjem in merili njihove odzivne čase v potencialno nevarnih situacijah. Eksperiment je pokazal, da ljudje med poslušanjem glasbe prek slušalk za ugotavljanje morebitne nevarnosti na cesti v povprečju potrebujemo štiri sekunde več kot brez njih. Mislim, da tu ni kaj dodati.
Statistični kazalec prometne varnosti je lani pokazal 115 mrtvih na naših cestah, kar je občutno več kot prejšnje leto in tudi precej več, kot kažejo podatki o umrlih za zadnjih pet let. Ti beležijo povprečno število umrlih na cestah malo manj kot sto. Morda gre za posledico naključnosti prometnih nesreč, lahko pa tudi za obrnjen trend, kar bi nas seveda moralo zelo skrbeti. Dejstvo je, da bi bilo dobro, da bi se prometne nesreče in okoliščine bolj natančneje popisovale. Potem bi lažje določili vzroke in posledično lažje načrtovali, kaj spremeniti, da bi bilo manj nesreč. Andrej Brglez spomni na to, da se vedno več voznikov in potnikov (iz nerazumljivih vzrokov) ne pripenja z varnostnim pasom v avtomobilih, skrbi pa tudi veliko število ponesrečenih motoristov, mopedistov in kolesarjev. Možnost, da se tem kaj zgodi, je kar stokrat večja od možnosti, da se ponesreči tisti, ki se vozi z avtom.
Lansko leto je bilo posebno zanimivo, prišlo je do pomanjkanja nekaterih elementov, ki so ključni za izdelavo avtomobila in to je imelo za posledico še dodaten dvig cen.
Sean Connery je leta 1963 v filmu o Jamesu Bondu v avtomobilu dvignil telefonsko slušalko in opravil klic. Dvorana se je ob tem na glas smejala ker je bilo to takrat tako neverjetno. Danes v avtomobilih uporabljamo telefone praktično vsi. Ves čas ponavljamo, da je uporaba telefona med vožnjo motnja. V modernih avtomobilih je povezava telefona z avtom sila enostavna, zato se sprašujemo, zakaj voznik ne more oziroma noče narediti tistih nekaj pritiskov na gumb telefona in vmesnik v avtu, da poveže telefon z vozilom. Tudi Andrej Brglez išče odgovor, zakaj mnogi še vedno držijo slušalko v rokah.
Poslušalci, gledalci in bralci sodelujočih medijev so z glasovanjem določili pet finalistov, ki se bodo potegovali za naslov Slovenski avto leta 2022. To so Toyota yaris cross, Škoda enyak, Opel mokka, Volkswagen ID.4 in Renault megane conquest. Zdaj bomo svoje glasove in točke dodali še novinarji in tako izbrali zmagovalca.
Neki brezimen netopir je kihnil, potem je kihnilo človeštvo, za njim še globalna ekonomija – in avtomobili so izginili. Hočemo povedati, da je do avtomobila danes spet težko priti.
Tokrat smo se dotaknili teme,ki zadeva prenekatere starše, ki imajo dojenčke oziroma majhne otroke. Mnogi namreč uporabljajo posebno metodo uspavanja teh malčkov, namreč, vozijo jih z avtom naokrog, da zaspijo. Andrej Brglez je bil zraven pri zanimivem poizkusu takega uspavanja, nekajmesečno manekenko Oto so vozili s avtomobili z različnimi pogoni in poskušali ugotoviti, kateri jo najbolj uspava. No, akcija ni najbolje uspela, vendar pa smo prepričani, da električni pogon tu ni v prednosti in da je dizel najbolj uspavalen.
Z Agencije za varnost prometa so sporočili, da zaznavajo občuten padec pri uporabi varnostnega pasu pri smrtnih prometnih nesrečah. Uporaba varnostnega pasu je pri umrlih voznikih osebnih avtomobilov komaj nekaj več kot 50 odstotna. Kje so vzroki, ali se ve, kdo so pravzaprav tisti, ki se ne pripenjajo, razmišlja Andrej Brglez. Ugotavlja, da je čisto možno, da je to nepripenjanje (veliko več je moških kot žensk) prav lahko odraz nekakšnega nezadovoljstva, tudi upora proti ukrepom, grožnjam, sploh situaciji... Je pa vse skupaj kar malo nerazumljivo, da se ljudje obračajo proti sebi, da se upirajo in s tem ogrožajo sebe.
Slovenijo je v teh dneh za nekaj ur obiskal toyotin avtomobil mirai. Tisti, ki kolikor toliko spremljate dogajanje v svetu avtomobilizma, veste, da gre za vozilo, ki ga poganja vodik oziroma električna energija, ki jo ta proizvaja. Andrej Brglez ga je imel priložnost malo zapeljati. Mirai je pred časom postavil svojevrsten rekord, z rezervoarjem, ki ga je moč napolniti v petih minutah, je prevozil več kot 1000 kilometrov. Andrej Brglez nas spomni, da je bilo avtomobilov, ki jih poganja vodik oziroma elektrika, v zgodovini že veliko. Morda pa zdaj prihaja čas, ko bo vodik postal eno resnejših pogonskih sredstev. Da pa je infrastruktura problematična, opozarja Stephan Herbst, ki je pri Toyoti generalni direktor programa vodikovega pogona in ki je spremljal miraija na obisku v Sloveniji.
Pred 60 leti je bila izdelana prva Renaultova katrca. Model so izdelovali od leta 1961 do 1994 v kar 17 državah sveta, tudi v Sloveniji; sprva v Litostroju, kasneje pa v novomeškem IMV. Zadnje izdelano vozilo na naših tleh se nahaja v muzeju v Bistri. Sicer je bilo po svetu skupno izdelanih preko osem milijonov primerkov tega vozila, ki je, ko se je prec 60 leti pojavilo, pomenilo neke vrste revolucijo ali pa vsaj prelomnico v snovanju avtomobilov. Sam se spomnim, da se nas je enkrat peljalo v katrci devet – dva sva sedela v prtljažnem prostoru na košarkarski žogi, za ostale pa se pravzaprav ne spomnim, kako so se stlačili v vozilo. V glavnem, miličniki nas niso dobili.
Da prihaja med starejšimi in mlajšimi vozniki včasih do določenih napetosti v prometu (starejši niso več tako okretni in spretni, mlajši pa pogosto zato postanejo nestrpni), vemo. V prvi vrsti starejši sami želijo, da ostanejo čim dlje samostojni v mobilnosti. Sicer pa je v bistvu za vse pomembno in smo vsi zainteresirani za to, da starejši ostanejo aktivni vozniki. Tudi avtomobilska industrija si tega želi, to potrjuje tudi Andrej Brglez.
Most med prometno kulturo in kulturo pitja alkohola je nujno zgraditi. Pri Slovencih je pitje alkohola že zgodovinsko zakoreninjeno, kar zadeva kulturo v prometu, pa tudi vemo kje smo. Ko to dvoje združimo in prepletemo, ne dobimo nič dobrega. Poleg tega nas velikokrat provocirajo "prijatelji" ali celo gostilničar, češ, enega pa že še boš; mnogi se potem težko uprejo. Andrej Brglez poudarja, da mladi dandanes vedno bolj trezno razmišljajo o teh rečeh in se tudi sprašujejo, zakaj nimamo uzakonjeno »nula nula«, ker se ve, da pijača in volan pač ne gresta skupaj, količino alkohola do dovoljene meje pa si mnogi ne znajo postaviti.
V teh dneh se je v Glasgowu na podnebni konferenci veliko govorilo o tem, kaj bodo oziroma bomo storili, da bi zmanjšali škodljive izpuste, da bi ta naš planet naredili bolj čist. Del problema je seveda že dolgo tudi promet. Andrej Brglez poudarja, da se od konference veliko pričakuje, da pa imata še vedno glavno besedo politika in ekonomija. Ne gre pa več le za izpuste, ki jih proizvajajo vozila na fosilna goriva, zdaj kupce tudi vedno pogosteje zanima, kakšni materiali so vgrajeni v vozilo.
Prejšnji konec tedna so imeli obiskovalci sejma Narava in zdravje priložnost preizkušati dva hibrida: električno kolo, ki je kombinacija človekove energije in elektrike, in hibridni avtomobil, ki je kombinacija bencinskega motorja in elektromotorja. Obe možnosti imata skupne točke, izkušnje udeležencev pa so bile zelo zanimive. S preizkušanjem obeh prevoznih sredstev so odkrivali, da se da varčevati z vsemi energijami, Andrej Brglez pa je ugotavljal, da mnogi vozniki še ne bi zaupali raznoraznim tehnologijam, ki posegajo v vožnjo. Hibridna Toyota yaris cross je prejšnji teden sodelovala pri preizkusih na sejmu Narava in zdravje, kmalu sicer obišče tudi nas. Pred dnevi pa smo vozili še en avtomobil tega uglednega japonskega proizvajalca, katerega vozila, lahko rečemo, najpogosteje povezujemo tudi z oznako hibrid. Tudi testni model C-HR je bil torej opremljen s hibridno kombinacijo pogona. Po novem je ta močnejša, in sicer gre za sodelovanje dvolitrskega 112-kilovatnega bencinskega motorja in 80-kilovatnega elektromotorja, navajajo podatek, da skupna oziroma sistemska moč znaša 135 kilovatov. Avtomobil je lahko torej kar živahen. Ker je menjalnik brezstopenjski, je ob močnejšem priganjanju kar precej glasen, veliko bolje se počuti (pa potniki tudi) ob umirjeni vožnji. Če ste dovolj nežni, je C-HR sposoben voziti samo na elektriko tudi kakšen kilometer, morda tudi več; predvsem mu gre seveda dobro po mestu pri nižji hitrosti. Sicer se da povprečje porabe ohranjati pod šestimi litri.
V okviru sejma Narava in zdravje na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani poteka tudi zanimiv prikaz oziroma preizkus ekološkega načina vožnje. Udeleženci lahko preizkusijo električna kolesa, potem pa sedejo še v hibridni avtomobil in poskušajo občutke in izkušnje z vožnje s kolesom prenesti v avtomobil. Srečajo pa se tudi s kopico asistenčnih sistemov, ki jih nekateri hitro osvojijo in se jim prepustijo, drugi pa jim ne zaupajo, ker jim ti posegajo v vožnjo. Zanima nas, kakšne bodo izkušnje, tudi Andreja Brgleza, ki podrobneje razloži, za kakšen preizkus gre.
Tudi avtomobili lahko v veliki meri sodelujejo s tehnologijami, ki pripomorejo k večji varnosti, ki pomagajo potnikom v vozilih, ki pridobivajo dragocene sekunde.
Najverjetneje se praktično vsi spomnimo svoje izpitne vožnje in mnogi po nekaj letih verjetno ne verjamete, da bi zdaj kljub izkušnjam vozniški izpit ponovno opravili. Po drugi strani pa ste mnogi tudi prepričani, da vozite odlično in da bi z izpitno vožnjo uspešno opravili tudi po več letih. Ponovno opraviti voyniški izpit ni tako zelo lahko in za to imamo dokaze. V akciji Ponovno na izpitno vožnjo je sodelovalo 200 voznikov, a bi jih danes le četrtina ponovno uspešno opravila vozniški izpit. Največ težav je pri hitrosti in ustavljanju ob znaku "stop".
Kar zadeva sodelovanje Nemčije in Kitajske na področju trgovanja z avtomobili (beri izvoz nemških avtomobilov na Kitajsko), zna priti v bližnji prihodnosti do velikih sprememb.
Mi smo v naši oddaji bolj redko na kolesu, sicer pa vas je vedno več tistih, ki vam je prav kolo priljubljeno prevozno sredstvo. Če bo šlo tako naprej (in vse kaže da bo), bo kmalu (predvsem v mestih) zmanjkalo prostora za kolesarje. Morda jim ga bodo morali odstopiti avtomobili. Sicer pa se ob vsem pojavlja še en problem, namreč kolesa so vse težja in hitrejša in tako se pojavlja tudi vprašanje varnosti. Kolesarji se morajo privaditi tudi na nekatere novosti, kot je recimo zavorni sistem ABS, poudarja Andrej Brglez.
Kar zadeva promet, naše navade in sploh vse, kar se na tem področju dogaja, je tu veliko več vprašanj kot odgovorov.
V ZDA se je pojavila nova lopovska moda. Tatovi se kot vemo, sproti prilagajajo razmeram oziroma tržišču, tako so zdaj našlji naslednji avtomobilski del, ki na črnem trgu dosega visoko ceno. To je katalizator, najbolj na udaru pa so veliki terenci, ki so bolj oddaljeni od tal, torej je kraja olajšana, in pa hibridna vozila, katerih katalizatorji so manj rabljeni. V katalizatorjih je kar nekaj redkih in zato zelo dragocenih kovin. Z vseh strani se širijo najprej opozorila pred podnebnimi spremembami, takoj za njimi pa zaveze, kako jih bomo preprečili. Promet, s katerim se ukvarjamo v naši oddaji, je eden vodilnih krivcev za podneben spremembe … Zato se tokrat vozimo samo z električnimi vozili.
Neveljaven email naslov