Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vročina deluje na vse, ne samo na motoriste, in vrsta je za vse, ne samo za avtomobiliste.
Vročina deluje na vse, ne samo na motoriste, in vrsta je za vse, ne samo za avtomobiliste.
Kot že večkrat do zdaj, se bomo tudi danes nekaj časa vozili po štirih, potem pa še po dveh …
Mazda CX-5 – v preteklosti smo temeljito spoznali tudi že drugo generacijo, saj se ta Mazdin SUV ponuja v taki obliki že kar nekaj časa. A takoj je treba dodati še nekaj, da ne bi bilo kakšne pomote – avtomobil je bil že pred nekako štirimi leti, ko se je pri nas prvič postavil na ogled, oblikovan na tak način z značilnim Mazdinim oblikovalskim jezikom KODO, da se mu leta sploh ne poznajo, tako da še vedno deluje sveže in moderno. Sicer pa se je avtomobil moderniziral, predvsem so mu zdaj že v osnovni opremi namenili kopico opreme, brez katere bi Mazda CX-5 bila v primerjavi s tekmeci v zaostanku. Ima seveda LED-luči, pa recimo sistem za preprečevanje naleta in za opozarjanje na vozila v mrtvem kotu. V notranjosti je avto urejen in pospravljen, saj si mislite, kaj hočemo s tem povedati. Kar zadeva pogonske agregate, je že dolgo jasno, da se pri Mazdi dosledno držijo načela, da turbinskih polnilnikov v njihovih avtomobilih pač ni. Tako so modelu CX-5 zdaj namenili tudi zanimiv 2,5-litrski bencinski štirivaljnik s 143 kilovati moči, ki omogočajo suvereno vožnjo in prav prijetno potovanje. Je pa res, da povprečje porabe težko spravimo pod 8 litrov, to pa v primerjavi z mnogimi konkurenti ni prav skromno.
Mazda CX-5 s takim motorjem, štirikolesnim pogonom in bogato opremo takumi plus stane 42 tisočakov. Morda se mnogim to zdi kar visoka cena, a poudarimo, da gre pravzaprav za vrh ponudbe pri znamki, ki slovi po izdelavi kakovostnih in zanesljivih vozil.
Motoristi so spet med nami in kdaj pa kdaj se posvečamo tudi enoslednim vozilom. Pred kratkim smo z našim strokovnim sodelavcem Andrejem Brglezom že govorili o novih asistenčnih sistemih, ki se pojavljajo tudi v motociklističnem svetu, nekaj dni nazaj pa smo eno teh novosti tudi preizkusili na slovenskih cestah. Na motociklu BMW 1250 RT je namreč nameščen radarski tempomat, ali kot se uradno imenuje: "aktivni tempomat – ACC!"
Najprej in na začetku. Bistvo motociklizma se skriva v enem samem gibu zapestja desne roke. In včasih tudi v dveh ali treh prstih leve roke, ki so na ročici zavore. Ampak dodajanje plina na motornem kolesu je še ena zadnjih nereguliranih svoboščin v povsem nadzorovanem svetu. Zato se zdi ideja, da bi upravljanje hitrosti pustil elektronskim možganom, vsakemu motociklistu prav blasfemična. Ampak tehnologije se razvijajo, naše poslanstvo je, da jih spremljamo, in velikega BMW-ja smo pognali na avtocesto. Le tam, si predstavljamo, je aktivni tempomat smiseln, tako kot je to tudi pri avtomobilih. RT je sicer tudi normalno tako načrtovan, da mu manjkajo le streha, še en par koles in volanski obroč, pa bi bil vreden prehoda v avtomobilsko vesolje.
Najprej je voznika strah. Povsem drugače kot pri avtomobilu je zaupanje v napravo, sedeč na motociklu, dosti manjše. Na srečo je upravljanje sistema enostavno in pregledno. Kombinacija stikala na levi strani krmila in nazorne grafike na dobro vidnem zaslonu vlije nekaj zaupanja. Obstaja tudi stikalo za različne dolžine radarskega dosega, a varnost in zdrava pamet svetujeta tistega najdaljšega. Kilometri minevajo in sistem skoraj do popolnosti obvlada svojo nalogo … Ko se motocikel približuje počasnejšemu vozilu, upočasni, in ko zapeljemo na prehitevalni pas, pospeši RT-ja. Le izklop sistema, ali s stikalom ali z zavoro, je nekoliko sunkovit, drugače pa tehnologija deluje. Vsaj to.
Motociklisti se načelno avtocest izogibamo. A prodirajoči kapitalizem nam čas za motoristična potepanja krči iz leta v leto in včasih je treba tudi na avtocesto. Obstajajo tudi motoristi, ki se skupaj z dvokolesnikom vkrcajo na vlak, ladjo, ali jih dajo celo na avtomobilsko prikolico – vse v želji, da čim prej pridejo do ljubih jim ovinkov. In za potovanje po avtocestah je, pomislekom in tradiciji navkljub, aktivni tempomat tudi na motociklu primerna tehnologija. Si pa predstavljamo, da zna priti prav tudi ob zmanjšani vidljivosti, ali celo med vožnjo v dežju. Kakor koli; časi se spreminjajo in očitno se bo treba sprijazniti tudi z do včeraj še nepredstavljivim …
Pri Audiju so si po modelih Q3 sportback in e-tron sportback zamislili še Q5 sportback. Avtomobil je povsem podoben oziroma kar enak običajnemu Q5, le zadaj je kupejevsko oblikovan, a je po prostornosti praktično enak prej omenjenemu in tudi v prtljažnem prostoru je le za 10 litrov manj prostora. Je pa kupejevski križanec za dobra dva tisočaka dražji – tako se cene prično pri slabih 50 tisočakih. Priključni hibrid stane 65 tisočakov.
Pa smo jih dobili, oziroma sta si priborila naziv Najboljši in najboljša mlada voznik in voznica 2021. Finale izbora je potekal v torek v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem, najuspešnejša pa sta bila 25-letna delovna terapevtka iz Žirov Neca Galičič in 23-letni študent managementa Žiga Žgur iz Podnanosa. Zmagovalca se bosta lahko eno leto vozila vsak s svojim Fordom focusom, najboljši trije leta 2020 in 2021 pa se bodo v začetku oktobra na Poljskem udeležili mednarodnega izbora Najboljši za volanom – če bo seveda vse v redu – in upamo, da bo.
O motorjih in motoristih se tudi pri nas kar pogosto kaj sliši. Pred časom sva se z Andrejem Brglezom že posvetila vsem mogočim asistentom, ki so se v zadnjem času naselili v motorje, zdaj je še kolega Marko zapisal nekaj izkušenj z motorjem, kjer deluje aktivni tempomat. Andrej pa se je dotaknil še ene teme oziroma dileme - ali je motoristova pravica res, da gre lahko mimo vseh in je vedno spredaj. Na mejnih prehodih to vsekakor ne drži. Vročina deluje na vse, ne samo na motoriste, in vrsta je za vse, ne samo za avtomobiliste.
Mirno glavo in srečno vam želimo z Vala 202.
868 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Vročina deluje na vse, ne samo na motoriste, in vrsta je za vse, ne samo za avtomobiliste.
Vročina deluje na vse, ne samo na motoriste, in vrsta je za vse, ne samo za avtomobiliste.
Kot že večkrat do zdaj, se bomo tudi danes nekaj časa vozili po štirih, potem pa še po dveh …
Mazda CX-5 – v preteklosti smo temeljito spoznali tudi že drugo generacijo, saj se ta Mazdin SUV ponuja v taki obliki že kar nekaj časa. A takoj je treba dodati še nekaj, da ne bi bilo kakšne pomote – avtomobil je bil že pred nekako štirimi leti, ko se je pri nas prvič postavil na ogled, oblikovan na tak način z značilnim Mazdinim oblikovalskim jezikom KODO, da se mu leta sploh ne poznajo, tako da še vedno deluje sveže in moderno. Sicer pa se je avtomobil moderniziral, predvsem so mu zdaj že v osnovni opremi namenili kopico opreme, brez katere bi Mazda CX-5 bila v primerjavi s tekmeci v zaostanku. Ima seveda LED-luči, pa recimo sistem za preprečevanje naleta in za opozarjanje na vozila v mrtvem kotu. V notranjosti je avto urejen in pospravljen, saj si mislite, kaj hočemo s tem povedati. Kar zadeva pogonske agregate, je že dolgo jasno, da se pri Mazdi dosledno držijo načela, da turbinskih polnilnikov v njihovih avtomobilih pač ni. Tako so modelu CX-5 zdaj namenili tudi zanimiv 2,5-litrski bencinski štirivaljnik s 143 kilovati moči, ki omogočajo suvereno vožnjo in prav prijetno potovanje. Je pa res, da povprečje porabe težko spravimo pod 8 litrov, to pa v primerjavi z mnogimi konkurenti ni prav skromno.
Mazda CX-5 s takim motorjem, štirikolesnim pogonom in bogato opremo takumi plus stane 42 tisočakov. Morda se mnogim to zdi kar visoka cena, a poudarimo, da gre pravzaprav za vrh ponudbe pri znamki, ki slovi po izdelavi kakovostnih in zanesljivih vozil.
Motoristi so spet med nami in kdaj pa kdaj se posvečamo tudi enoslednim vozilom. Pred kratkim smo z našim strokovnim sodelavcem Andrejem Brglezom že govorili o novih asistenčnih sistemih, ki se pojavljajo tudi v motociklističnem svetu, nekaj dni nazaj pa smo eno teh novosti tudi preizkusili na slovenskih cestah. Na motociklu BMW 1250 RT je namreč nameščen radarski tempomat, ali kot se uradno imenuje: "aktivni tempomat – ACC!"
Najprej in na začetku. Bistvo motociklizma se skriva v enem samem gibu zapestja desne roke. In včasih tudi v dveh ali treh prstih leve roke, ki so na ročici zavore. Ampak dodajanje plina na motornem kolesu je še ena zadnjih nereguliranih svoboščin v povsem nadzorovanem svetu. Zato se zdi ideja, da bi upravljanje hitrosti pustil elektronskim možganom, vsakemu motociklistu prav blasfemična. Ampak tehnologije se razvijajo, naše poslanstvo je, da jih spremljamo, in velikega BMW-ja smo pognali na avtocesto. Le tam, si predstavljamo, je aktivni tempomat smiseln, tako kot je to tudi pri avtomobilih. RT je sicer tudi normalno tako načrtovan, da mu manjkajo le streha, še en par koles in volanski obroč, pa bi bil vreden prehoda v avtomobilsko vesolje.
Najprej je voznika strah. Povsem drugače kot pri avtomobilu je zaupanje v napravo, sedeč na motociklu, dosti manjše. Na srečo je upravljanje sistema enostavno in pregledno. Kombinacija stikala na levi strani krmila in nazorne grafike na dobro vidnem zaslonu vlije nekaj zaupanja. Obstaja tudi stikalo za različne dolžine radarskega dosega, a varnost in zdrava pamet svetujeta tistega najdaljšega. Kilometri minevajo in sistem skoraj do popolnosti obvlada svojo nalogo … Ko se motocikel približuje počasnejšemu vozilu, upočasni, in ko zapeljemo na prehitevalni pas, pospeši RT-ja. Le izklop sistema, ali s stikalom ali z zavoro, je nekoliko sunkovit, drugače pa tehnologija deluje. Vsaj to.
Motociklisti se načelno avtocest izogibamo. A prodirajoči kapitalizem nam čas za motoristična potepanja krči iz leta v leto in včasih je treba tudi na avtocesto. Obstajajo tudi motoristi, ki se skupaj z dvokolesnikom vkrcajo na vlak, ladjo, ali jih dajo celo na avtomobilsko prikolico – vse v želji, da čim prej pridejo do ljubih jim ovinkov. In za potovanje po avtocestah je, pomislekom in tradiciji navkljub, aktivni tempomat tudi na motociklu primerna tehnologija. Si pa predstavljamo, da zna priti prav tudi ob zmanjšani vidljivosti, ali celo med vožnjo v dežju. Kakor koli; časi se spreminjajo in očitno se bo treba sprijazniti tudi z do včeraj še nepredstavljivim …
Pri Audiju so si po modelih Q3 sportback in e-tron sportback zamislili še Q5 sportback. Avtomobil je povsem podoben oziroma kar enak običajnemu Q5, le zadaj je kupejevsko oblikovan, a je po prostornosti praktično enak prej omenjenemu in tudi v prtljažnem prostoru je le za 10 litrov manj prostora. Je pa kupejevski križanec za dobra dva tisočaka dražji – tako se cene prično pri slabih 50 tisočakih. Priključni hibrid stane 65 tisočakov.
Pa smo jih dobili, oziroma sta si priborila naziv Najboljši in najboljša mlada voznik in voznica 2021. Finale izbora je potekal v torek v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem, najuspešnejša pa sta bila 25-letna delovna terapevtka iz Žirov Neca Galičič in 23-letni študent managementa Žiga Žgur iz Podnanosa. Zmagovalca se bosta lahko eno leto vozila vsak s svojim Fordom focusom, najboljši trije leta 2020 in 2021 pa se bodo v začetku oktobra na Poljskem udeležili mednarodnega izbora Najboljši za volanom – če bo seveda vse v redu – in upamo, da bo.
O motorjih in motoristih se tudi pri nas kar pogosto kaj sliši. Pred časom sva se z Andrejem Brglezom že posvetila vsem mogočim asistentom, ki so se v zadnjem času naselili v motorje, zdaj je še kolega Marko zapisal nekaj izkušenj z motorjem, kjer deluje aktivni tempomat. Andrej pa se je dotaknil še ene teme oziroma dileme - ali je motoristova pravica res, da gre lahko mimo vseh in je vedno spredaj. Na mejnih prehodih to vsekakor ne drži. Vročina deluje na vse, ne samo na motoriste, in vrsta je za vse, ne samo za avtomobiliste.
Mirno glavo in srečno vam želimo z Vala 202.
Avtomobilski saloni – vsi vemo, da se jim zadnje čase slabo piše. Letošnja pomladanska Ženeva je odpadla, osredni jesenski evropski salon pa je doživel kar nekaj sprememb. Najprej - ne bo več v Frankfurtu, temveč v Munchnu, manjkala bo kopica avtomobilskih znamk, spremenjena pa bo tudi vsebina. Andrej Brglez razloži, da je logično, da sejmi doživljajo take korenite spremembe, saj se spreminja celotna mobilnost.
Spomnimo se, v nekdanji "Jugi" je pred 40, 50 leti veliko pomenilo, če je nekdo imel recimo golfa, ki je bil nemški. Koliko je dandanes še pomembno, da je recimo golf izdelan v Nemčiji, Fiat v Italiji, pa Renault v Franciji. Je kaj drugače, če so avtomobili izdelani recimo v Španiji, Turčiji, na Poljskem, ali recimo v Južni Ameriki? V bistvu pa gre za to, da določene komponente za vse znamke avtomobilov (ali pa vsaj za večino) izdelujejo ene in iste tovarne, ki so na Tajskem, v Koreji, na Kitajskem. Ali je potem za kupca sploh še pomembna informacija, kje je avtomobil izdelan? Andrej Brglez pravi, da kupce seveda to še vedno zanima, čeprav v resnici vedo, da posamezne komponente avtomobilov prihajajo iz vseh koncev sveta.
Pred dnevi je začela veljati novela Zakona o pravilih cestnega prometa. Sprememb je kar nekaj – o nekaterih se pogovarjamo glasneje, o drugih manj, se nam morda zdijo manj pomembne ali pa bolj sprejemljive. Andrej Brglez o nekaterih, in še razmišljanje o tem, kakšen smisel ima pravzaprav višanje ali pa tudi nižanje kazni.
Pred dnevi je začela veljati novela Zakona o pravilih cestnega prometa. Sprememb je kar nekaj – o nekaterih se pogovarjamo glasneje, o drugih manj, morda se nam zdijo manj pomembne ali pa bolj sprejemljive. Kakšen smisel ima višanje ali pa tudi nižanje predpisanih kazni za prometne prekrške? Kako se bodo slovenski vozniki navadili zavijanja desno ob rdeči luči v križiščih? Gost oddaje je Andrej Brglez iz AMZS.
Olimpijske igre so mimo. Nedvomno velik zalogaj za organizatorje, ob tem pa je treba poudariti, da je tudi transport ena od pomembnih dejavnosti ob takem dogodku. Običajno je, da prevzame nalogo eden izmed avtomobilskih proizvajalcev, najpogosteje je to kakšna od domačih znamk. To je dobrodošel poligon za promocijo znamke ali določenih modelov znamke, poudarjata Janez Martinčič in Andrej Brglez, ki je v potrditev tega segel nekaj olimpijad nazaj v zgodovino.
Električni avti – ko omenimo tovrstna vozila, pravzaprav vedno pomislimo na baterijo, na njeno kapaciteto, na čas polnjenja, na doseg. Pred leti se je že kar na glas govorilo o možnosti, da baterije kupec vozila ne bi kupil, ampak bi se pripeljal na določeno mesto, kjer bi se prazno baterijo odstranilo in jo nadomestilo z novo. Potem je ta ideja zamrla, ta možnost takrat še nekako ni bila realna. Zdaj se je marsikaj spremenilo, možnost take hitre menjave baterij bi lahko bila praktična, razlaga Andrej Brglez.
Imena, nazivi oziroma oznake za modele avtomobilov, to je – lahko bi rekli, kar cela znanost. Zgodovina teh poimenovanj je seveda tudi že zelo dolga, saj je bilo različnih avtomobilov oziroma modelov kmalu toliko, da jih je bilo treba nekako ločevati. Znamke imajo pri tem različne prijeme, različne načine, veliko jih uporablja številke, veliko črke, nekateri različna imena, včasih so poimenovanja manj razumljiva, včasih celo nerodna, vsekakor pa drži, da se oznake oziroma imena določa sistematsko in skrbno, nič ni slučajno.
V občini Kočevje bodo jeseni začeli z izvajanjem zanimivega pilotnega projekta prevozov na zahtevo. Gre za nadgradnjo storitev Sopotnikov, ki je bila namenjena brezplačnim prevozom starostnikov, mobilnostna rešitev Toyota GO pa bo na voljo vsem občanom. Želijo zagotoviti večjo mobilnost in možnost trajnostnega načina potovanja po obsežni občini in številna odmaknjena naselja in vasi bolje povezati z mestom. Ankete so pokazale, da so občani za projekt prevozov na zahtevo zainteresirani.
Počasi se le nekako – vsaj začasno odpirajo možnosti za potovanja, za počitnice, bo pa vseeno način preživljanja dopusta oziroma način potovanja, kot kaže, malo drugačen kot je bil pred korono. Ljudje ne bodo potovali zelo daleč, potovalo pa se bo spet več z avtomobili, avtodomi, prikolicami, motorji.
Kopica asistenčnih sistemov, ki se je v zadnjih letih naselila v osebne avtomobile in počasi najavlja tudi avtonomno vožnjo, se počasi seli tudi v motocikle. Pravzaprav si težko predstavljamo, da motocikel sam stoji in čaka, da sedemo nanj, potem pa povsem sam tudi pelje. Ampak, pustimo zdaj to kar malo futurističnO prihodnost in preverimo, kaj vse nudi današnji najmodernejši motocikel za več udobja, predvsem pa za več varnosti. Andrej Brglez poudarja, da sta zelo dobrodošla recimo aktivni tempomat in pa zavorni sistem, ki omogoča varno zaviranje tudi ko je motocikel nagnjen. Sicer pa je današnji motocikel tudi že sposoben povsem avtonomne vožnje.
Najprej se zapeljemo s še enim "blagim" hibridom - v novi fordovi kugi dizlskemu motorju pomaga električna baterija. Pozdravimo prihod nove električne Škode enyaq iV (njen bratranec pri Volkswagnu je ID.4), zabeležimo nadaljevanje elektrifikacije pri Peugeotu (z modeloma e-208 in e-2008) in še enkrat poudarimo, da so otroški varnostni sedeži vse boljši, a še vedno se najde kakšen z napako.
Zadnjič smo ugotavljali, da električni avtomobili za nekatere uporabnike že danes lahko predstavljajo morda kar najbolj ugodno možnost mobilnosti. Odvisno, koliko in kako se vozimo, pa od možnosti polnjenja in še od česa. Hibridni pogon pa je naslednja možnost, ki je spet za določen krog uporabnikov lahko prava izbira. Hibridni plaz je pravzaprav sprožil en človek, in sicer pred skoraj 30 leti. Še danes pa mnogi kupci gledajo na to kombinacijo pogona nekoliko postrani, ugotavlja tudi Andrej Brglez.
Raziskava Evropske potrošniške organizacije BEUC in devetih nacionalnih organizacij članic, med njimi tudi ZPS, je pokazala, da je lahko električni avtomobil že danes pravzaprav najbolj pravičen pogonski sistem, kot so zapisali. V prihodnjih letih naj bi bilo to še bolj očitno.
Prometni tokovi in navade so se v teh koronskih časih spremenile, mobilnostne navade so se prilagodile situaciji. Ponekod je občasno zamrl tudi javni promet in marsikje se je osebni avtomobil spet izkazal kot nujno, ponekod kar edino prometno orodje. Manj prometnega vrveža so marsikje zaznale tudi živali in se približale naseljem ter prišle tudi na ceste. Čeprav torej pogosto napovedujemo, da se osebni avtomobili počasi umikajo, predvsem ko osebna lastnina, pa se je zdaj pokazalo, da je avtomobil ponekod zaradi posebnih situacij dobil tudi posebno vlogo. Razloži Andrej Brglez. Zapeljemo Evropski avto leta Toyoto yaris.
V minutah, ki jih namenjamo mobilnosti, tokrat pogledamo daleč nazaj v zgodovino. Prvega maja pred 135 leti je v ZDA več kot pol milijona delavcev protestiralo na ulicah in zahtevalo sprejetje osemurnega delavnika. Kasneje se je z razvojem avtomobilske industrije, se pravi najprej v Fordovih tovarnah, začelo dogajati tudi na področju delavskega avtomobilskega gibanja. Andrej Brglez bo še enkrat spomnil, kako poseben in čudaški, tudi rasističen je bil Henrry Ford tudi v odnosu do delavcev. Če kdo v tovarni samo omeni sindikat, bo tekla kri, je rekel. In je tudi zares tekla.
Ko so se pojavili prvi avtomobili, so bili zanimivi predvsem zato, ker so to bila vozila, ki so se lahko sama premikala, so imela lastni pogon. Spreminjala se je tudi oblika, zunanjost, avtomobili so bili vse manj podobni kočijam. Ko je proizvodnja postala hitrejša, ko so se pojavili tekoči trakovi, je bilo treba prilagoditi tudi barvanje avtomobilov. Andrej Brglez nas bo spomnil, da je iz tistega časa zanimiv podatek, da je tudi pri barvanju avtomobilov imel veliko vlogo Henrry Ford. Znana je njegova izjava, da ljudje lahko kupijo kakršnega koli Forda, le da je črn. Šel je celo tako daleč, da je vsem, ki bi morda Forda pobarvali v kakšno drugo barvo kot črno, grozil, da jim ne bo več veljala garancija.
Raziskave kažejo, da kupci avtomobilov še vedno premalo poznajo asistenčne sisteme, pa tudi, da jim še ne zaupajo.
Bojan Križaj trdi, da ga na cesti pač ne more nihče več sprovocirati in da ni nikogar, ki bi se mu moral dokazovati.
V teh dneh imajo spet veliko veselja motoristi. Po dolgi in dolgočasni zimi se je otoplilo in sezona se začenja. Statistika potrjuje, da vsaka motoristična sezona prinese tudi določeno število nesreč; žal vedno beležimo tudi nekaj nesreč s smrtnim izidom, veliko je tudi ponesrečenih. Vzrokov je več, veliko motoristov samih naredi kakšno napako ali neumnost, pogosto pa so krive okoliščine in dogodki, na katere nimajo vpliva. Kar zadeva poškodbe ponesrečencev, travmatolog doktor Uroš Tominc poudarja, da imajo najhujše posledice poškodbe glave in hrbtenice. Motorist Bojan Križaj pa v nekaj besedah strne vso znanost motociklističnega udejstvovanja, pravi, da ga na cesti pač ne more nihče več sprovocirat in da ni nikogar, ki bi se mu moral dokazovati.
Neveljaven email naslov