Olimpijske igre so mimo. Nedvomno velik zalogaj za organizatorje, ob tem pa je treba poudariti, da je tudi transport ena od pomembnih dejavnosti ob takem dogodku. Običajno je, da prevzame nalogo eden izmed avtomobilskih proizvajalcev, najpogosteje je to kakšna od domačih znamk. To je dobrodošel poligon za promocijo znamke ali določenih modelov znamke, poudarjata Janez Martinčič in Andrej Brglez, ki je v potrditev tega segel nekaj olimpijad nazaj v zgodovino.

Tokrat je sodelovanje pri organizaciji transportov na OI v Tokiu prevzela Toyota in izkoristila priložnost za promocijo najnovejših tehnologij znamke.

Danes še enkrat opozorimo, da so olimpijske igre vedno izjemno pomemben poligon za promocijo avtomobilskih proizvajalcev. Andrej Brglez spomni, da se to, da neka avtomobilska znamka prevzame vse dogajanje v zvezi z mobilnostjo, dogaja že kar lep čas. Tokrat je v Tokiu to vlogo prevzela Toyota, ki je prikazala, kakšne so možnosti že zdaj in tudi v bližnji prihodnosti.

Suzukijev model SX4 s-cross je, lahko rečemo, nadaljevanje Suzukijeve usmeritve, ki je ponuditi tržišču praktičen, prostoren in uporaben avtomobil, ki je tudi zanesljiv, ravno prav moderen in seveda ne predrag. Tako na pogled ga morda še najbolj zaznamuje kar malo drzno oblikovana maska, a ga zato hitro prepoznamo, sicer pa je tudi tu zdaj že kar obvezna oprema LED-tehnologija tako spredaj kot zadaj. V notranjosti ogrevani usnjeni sedeži, dvopodročna samodejna klima, nastavljiv zadnji sedežni naslon v dveh kotih, pa tempomat in v najvišjem rangu opreme tudi parkirni senzorji, ki smo se jih zdaj že navadili pri vseh novodobnih avtomobilih. Prtljažnik s 430 litri prostornine ni tako majhen. Tudi pri Suzukiju ponujajo možnost t. i. blagega hibrida, kar pomeni, da elektromotor pomaga 1,4-litrskemu 95-kilovatnemu turbobencinskemu motorju – ta se zato lahko bolje odziva, deluje bolj uglajeno. Samo na elektriko pa ne gre.  Zanimivo je tudi, da hibridna tehnologija poskrbi, da se bencinski motor po tem, ko ga sistem Start & Stop izklopi, spet zažene izjemno tiho, praktično nezaznavno. Kombinacija je možna v povezavi s šeststopenjskim ročnim menjalnikom. Povprečna poraba se brez težav spusti pod šest litrov. Z gumbom lahko enostavno izbiramo tudi med štirimi različnimi načini vožnje in ne pozabimo omeniti, da pri Suzukiju cenimo tudi pogon na vsa štiri kolesa.

V naših programih se, vsaj v poletnem času, posvečamo tudi voznikom enoslednih vozil. Ne le v skrbi za njihovo varnost, saj gre, tako od preostalih udeležencev v prometu kot tudi glede njih samih, pogosto za najranljivejšo skupino na cesti. Ampak da ne bomo vožnje z motorjem le diabolizirali, se posvetimo tudi užitkom, ki jih ta ponuja milijonom motoristov po vsem svetu. Dejstvo je, da se evropski motorist stara. Ta aksiom je krepko spremenil tudi industrijo in če so včasih proizvajalci narekovali smernice, je danes nasprotno. Postarani jezdeci jeklenih konjičkov si želijo miru, praznih cest, varnosti in glede na padajočo kondicijo in vzpenjajoči se ego tudi mogočen stroj med nogama. Trend "retromotociklov" je v gromozanskem porastu in grozi, da bo s prestola vrgel še do včeraj nepremagljive velike endure.

Naš motoristični trg je še divji in nestrukturiran, vsekakor korak za tem, kako se vedejo in kaj ponujajo trgovci z avtomobili, a nekako nam je uspelo izbrskati beemvejev izbor motociklov za letošnjo sezono; med njimi pa nam je v oko takoj padel zajetni R-18 – retro v najbolj žlahtnem pomenu besede. Če bo poletje dopuščalo, bomo kakšno rekli tudi o njegovem ideološkem sorodniku, že uveljavljenem "nine- t", a R-18 je povsem drugačna žival. Mogočno boksarsko srce, raztegnjeno do 1800 kubičnih centimetrov, nizka, podolgovata linija predvojnih modelov te bavarske tovarne, vse to pomešano s podobo dvokolesnih križark ameriških avtocest iz petdesetih let. Zanimivo, a R-18, čeprav umetno postaran, deluje zelo sveže in privlačno. Kako se pelje? Čeprav se sedi nizko, nizko je posledično tudi težišče, to ni motocikel za začetnika. Šovinistično zapišimo, da niti ne za nežnejši spol, ki se tudi vse pogosteje odloča sesti na motor. Manevriranje na mestu zahteva spretnost in golo moč, čim pa motor steče, postane vožnja lahkotna. In tudi prepišna, saj se spodobi, da je motor brez vsake vetrne zaščite, čeprav je mogoče dobiti tudi izpeljanko s šipico in stranskimi torbami. Nekatere elemente vožnje je mogoče nastavljati in čeprav je merilec hitrosti hkrati tudi boren zaslon, je pregled nad funkcijami motocikla izjemen. Izjemna je tudi končna obdelava, navdušujejo pa zelo lepo vkomponirana sodobna pomagala, ki ne motijo retro videza. Eno takšnih je recimo blažilec krmila. R-18 ni le odgovor na trend, ki preplavlja motoristični trg. Ker gre za enega najbolj tradicionalnih proizvajalcev motornih koles na svetu, lahko mirne vesti zapišemo, da z njim BMW išče tudi delček lastne pozabljene ali vsaj zanemarjene preteklosti.