Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avtomobilski saloni – vsi vemo, da se jim zadnje čase slabo piše. Letošnja pomladanska Ženeva je odpadla, osredni jesenski evropski salon pa je doživel kar nekaj sprememb. Najprej - ne bo več v Frankfurtu, temveč v Munchnu, manjkala bo kopica avtomobilskih znamk, spremenjena pa bo tudi vsebina. Andrej Brglez razloži, da je logično, da sejmi doživljajo take korenite spremembe, saj se spreminja celotna mobilnost.
Jesenski salon ne bo več v Frankfurtu, temveč v Munchnu, manjkala bo kopica avtomobilskih znamk, spremenjena pa bo tudi vsebina
Avtomobilski saloni – vsi vemo, da se jim zadnje čase slabo piše. Letošnja pomladanska Ženeva je odpadla, osredni jesenski evropski salon pa je doživel kar nekaj sprememb. Najprej - ne bo več v Frankfurtu, temveč v Munchnu, manjkala bo kopica avtomobilskih znamk, spremenjena pa bo tudi vsebina. Andrej Brglez razloži, da je logično, da sejmi doživljajo take korenite spremembe, saj se spreminja celotna mobilnost.
Zdaj pa najprej za nekaj minut v svet bavarskih prestižnežev. Trije so nas obiskali v zadnjih tednih, če bi sešteli moči vseh treh, bi dobili skupno 635 kilovatov, če bi sešteli cene, pa skoraj 320 tisoč evrov. Ampak po vrsti. Najprej h karavanskemu 530e xDrive touring. Avtomobil je dovolj prostoren in izjemno udoben ne samo na sprednjih ampak tudi na zadnjih sedežih, manj razkošen je edino prtljažnik, ki mu še nekaj dodatnih litrov prostora odvzame spodaj nameščena baterija. Vozilo je namreč priključni hibrid. Poganja ga dvolitrski 135 kilovatni bencinski motor, ki mu pomaga 80 kilovatni elektromotor – skupna sistemska moč je tako kar 215 kilovatov. Avtomobil tako pospeši do 100 km/h le v dobrih šestih sekundah, če pritisnemo na plin. Sicer pa se karavanska limuzina z vrhunskim udobjem izkaže predvsem na daljši poteh, ko svojo vlogo odigra tudi elektronsko uravnavanje blažilnikov, če si ga privoščimo za dodatno doplačilo; to poskrbi, da se nam naše marsikje luknjaste ceste zazdijo skoraj ravne. Kar zadeva baterijo in vožnjo na električni pogon; polna baterija zadošča za električno vožnjo recimo nekje do 40 kilometrov, morda tudi malo več, ker se baterija delno lahko polni tudi med vožnjo. Seveda pa se moramo tedaj voziti počasi in z občutkom. Povprečno porabo se da brez težav spraviti pod 6 litrov, seveda če vozimo v hibridnem načinu. Gre torej za prestižnega karavana, ki ponuja veliko udobja in prijetno vožnjo že za dobrih 66 tisočakov, za še več veselja in nekaj vrhunskih dodatkov, kot jih je imel testni avtomobil, pa cena preseže sto tisočakov.
Še ena petica se je pripeljala na naše dvorišče – z oznako 545e xDrive Limousine. Avtomobil je malenkost krajši od petih metrov ravno tako kot karavan, sicer pa je način pogona podoben kot pri prej opisanem, s tem, da je v tem vozilu pogonski agregat trilitrski, moči pa je za 210 kilovatov. Cena osnovnega modela je malo čez 70 tisočakov. V tem dobimo že marsikaj, recimo ključ z zaslonom, ki je kot manjši mobilni telefon in omogoča kup ukazov na daljavo, tudi parkiranje. Potem so tu ogrevani sprednji in zadnji sedeži, pa štiripodročna avtomatska klimatska naprava, prikazovalnik podatkov na vetrobranskem steklu, možnost ukazovanja s kretnjami, asistent za dolge luči in še kaj. Potem so možne še razne dobrote, recimo laserske luči, pa nekaj paketov, ki se imenujejo First class, pa Bussines class, pa paket inovacij, Driving Assistant Professional in ekskluzivno usnje – vse za še več udobja in prestiža – pa spet presežemo sto tisočakov.
Potem pa je prišla na vrsto še šestica, uradno 630d xDrive Gran Turismo. Avtomobil v dolžino meri že spoštljivih 509 cm, kar se pozna predvsem ali pa sploh samo zadaj. Zadnji del avtomobila je tudi oblikovno najbolj privlačen, bi si upali trditi. Velika prtljažna vrata, ki se seveda odpirajo s pomočjo elektrike, vas popeljejo v zajeten in urejen prtljažni prostor, v katerem je za 600 litrov prostora. Če bi v avto tlačili daljše predmete, pa v prtljažniku stisnete gumb in zadnja klop se podre. Skratka, privlačno oblikovan in uporaben zadnji del avtomobila. Pogonski agregat je bil (kot pove že črka d v oznaki) dizelski, in sicer trilitrski šestvaljnik z 210 kilovati moči, asistiral pa je osem stopenjski samodejni menjalnik. Kombinacija deluje brezhibno in vrhunsko. Poraba okoli osmih litrov za dve toni težko vozilo se zdi povsem razumna. Sicer seveda tudi v šestici voznik sedi povsem tako kot si želi. V pomoč mu je vsa tehnologija, ki sodi v avtomobil izdelovalca prestižnih vozil. Že osnovna opremljenost avtomobila je precej bogata- tak stane blizu 75 tisočakov, z nekaj dobrotami pa spet lahko hitro presežemo mejo sto tisočakov.
Zdaj je že čas, da gremo s cenami nekoliko navzdol. V Slovenijo se je v tem tednu pripeljal čisto novi Nissanov športni terenec qashqai, ki je leta 2007 začel s pohodom tovrstnih vozil. Dandanes ima že številno konkurenco, zato v tretji generaciji prihaja dodobra prenovljen. Oblikovno se je seveda približal zadnjim hišnim usmeritvam, se pravi, da predvsem prednji del kaže na sorodstvo z jukom, po drugi strani pa je še vedno jasno, da gre za qashqaija. V masko so namestili LED matrične žaromete, svetlobni podpis dnevnih luči pa je v obliki bumeranga. Avtomobil je malenkost večji, sicer pa poln tehnoloških inovacij, spisek asistenčno varnostnih sistemov je bogat. Dizelskega agregata ni več, bencinski je 1,3 litrski z blagohibridno tehnologijo in z močjo 103 ali 116 kilovatov. Opremljen je s 6-stopenjskim ročnim menjalnikom, zmogljivejši tudi z novim brezstopenjskim CVT. Prihodnje leto bo v ponudbi še qashqai s sistemom e-POWER, ki ima vgrajen 1.5 litrski atmosferski agregat, ki je namenjen le proizvodnji električne energije, ki se shranjuje v bateriji, pogonski element pa je elektromotor z močjo 140 kilovatov. Cene naprednega in modernega športnega terenca se začnejo pri 23.300 evrih.
868 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Avtomobilski saloni – vsi vemo, da se jim zadnje čase slabo piše. Letošnja pomladanska Ženeva je odpadla, osredni jesenski evropski salon pa je doživel kar nekaj sprememb. Najprej - ne bo več v Frankfurtu, temveč v Munchnu, manjkala bo kopica avtomobilskih znamk, spremenjena pa bo tudi vsebina. Andrej Brglez razloži, da je logično, da sejmi doživljajo take korenite spremembe, saj se spreminja celotna mobilnost.
Jesenski salon ne bo več v Frankfurtu, temveč v Munchnu, manjkala bo kopica avtomobilskih znamk, spremenjena pa bo tudi vsebina
Avtomobilski saloni – vsi vemo, da se jim zadnje čase slabo piše. Letošnja pomladanska Ženeva je odpadla, osredni jesenski evropski salon pa je doživel kar nekaj sprememb. Najprej - ne bo več v Frankfurtu, temveč v Munchnu, manjkala bo kopica avtomobilskih znamk, spremenjena pa bo tudi vsebina. Andrej Brglez razloži, da je logično, da sejmi doživljajo take korenite spremembe, saj se spreminja celotna mobilnost.
Zdaj pa najprej za nekaj minut v svet bavarskih prestižnežev. Trije so nas obiskali v zadnjih tednih, če bi sešteli moči vseh treh, bi dobili skupno 635 kilovatov, če bi sešteli cene, pa skoraj 320 tisoč evrov. Ampak po vrsti. Najprej h karavanskemu 530e xDrive touring. Avtomobil je dovolj prostoren in izjemno udoben ne samo na sprednjih ampak tudi na zadnjih sedežih, manj razkošen je edino prtljažnik, ki mu še nekaj dodatnih litrov prostora odvzame spodaj nameščena baterija. Vozilo je namreč priključni hibrid. Poganja ga dvolitrski 135 kilovatni bencinski motor, ki mu pomaga 80 kilovatni elektromotor – skupna sistemska moč je tako kar 215 kilovatov. Avtomobil tako pospeši do 100 km/h le v dobrih šestih sekundah, če pritisnemo na plin. Sicer pa se karavanska limuzina z vrhunskim udobjem izkaže predvsem na daljši poteh, ko svojo vlogo odigra tudi elektronsko uravnavanje blažilnikov, če si ga privoščimo za dodatno doplačilo; to poskrbi, da se nam naše marsikje luknjaste ceste zazdijo skoraj ravne. Kar zadeva baterijo in vožnjo na električni pogon; polna baterija zadošča za električno vožnjo recimo nekje do 40 kilometrov, morda tudi malo več, ker se baterija delno lahko polni tudi med vožnjo. Seveda pa se moramo tedaj voziti počasi in z občutkom. Povprečno porabo se da brez težav spraviti pod 6 litrov, seveda če vozimo v hibridnem načinu. Gre torej za prestižnega karavana, ki ponuja veliko udobja in prijetno vožnjo že za dobrih 66 tisočakov, za še več veselja in nekaj vrhunskih dodatkov, kot jih je imel testni avtomobil, pa cena preseže sto tisočakov.
Še ena petica se je pripeljala na naše dvorišče – z oznako 545e xDrive Limousine. Avtomobil je malenkost krajši od petih metrov ravno tako kot karavan, sicer pa je način pogona podoben kot pri prej opisanem, s tem, da je v tem vozilu pogonski agregat trilitrski, moči pa je za 210 kilovatov. Cena osnovnega modela je malo čez 70 tisočakov. V tem dobimo že marsikaj, recimo ključ z zaslonom, ki je kot manjši mobilni telefon in omogoča kup ukazov na daljavo, tudi parkiranje. Potem so tu ogrevani sprednji in zadnji sedeži, pa štiripodročna avtomatska klimatska naprava, prikazovalnik podatkov na vetrobranskem steklu, možnost ukazovanja s kretnjami, asistent za dolge luči in še kaj. Potem so možne še razne dobrote, recimo laserske luči, pa nekaj paketov, ki se imenujejo First class, pa Bussines class, pa paket inovacij, Driving Assistant Professional in ekskluzivno usnje – vse za še več udobja in prestiža – pa spet presežemo sto tisočakov.
Potem pa je prišla na vrsto še šestica, uradno 630d xDrive Gran Turismo. Avtomobil v dolžino meri že spoštljivih 509 cm, kar se pozna predvsem ali pa sploh samo zadaj. Zadnji del avtomobila je tudi oblikovno najbolj privlačen, bi si upali trditi. Velika prtljažna vrata, ki se seveda odpirajo s pomočjo elektrike, vas popeljejo v zajeten in urejen prtljažni prostor, v katerem je za 600 litrov prostora. Če bi v avto tlačili daljše predmete, pa v prtljažniku stisnete gumb in zadnja klop se podre. Skratka, privlačno oblikovan in uporaben zadnji del avtomobila. Pogonski agregat je bil (kot pove že črka d v oznaki) dizelski, in sicer trilitrski šestvaljnik z 210 kilovati moči, asistiral pa je osem stopenjski samodejni menjalnik. Kombinacija deluje brezhibno in vrhunsko. Poraba okoli osmih litrov za dve toni težko vozilo se zdi povsem razumna. Sicer seveda tudi v šestici voznik sedi povsem tako kot si želi. V pomoč mu je vsa tehnologija, ki sodi v avtomobil izdelovalca prestižnih vozil. Že osnovna opremljenost avtomobila je precej bogata- tak stane blizu 75 tisočakov, z nekaj dobrotami pa spet lahko hitro presežemo mejo sto tisočakov.
Zdaj je že čas, da gremo s cenami nekoliko navzdol. V Slovenijo se je v tem tednu pripeljal čisto novi Nissanov športni terenec qashqai, ki je leta 2007 začel s pohodom tovrstnih vozil. Dandanes ima že številno konkurenco, zato v tretji generaciji prihaja dodobra prenovljen. Oblikovno se je seveda približal zadnjim hišnim usmeritvam, se pravi, da predvsem prednji del kaže na sorodstvo z jukom, po drugi strani pa je še vedno jasno, da gre za qashqaija. V masko so namestili LED matrične žaromete, svetlobni podpis dnevnih luči pa je v obliki bumeranga. Avtomobil je malenkost večji, sicer pa poln tehnoloških inovacij, spisek asistenčno varnostnih sistemov je bogat. Dizelskega agregata ni več, bencinski je 1,3 litrski z blagohibridno tehnologijo in z močjo 103 ali 116 kilovatov. Opremljen je s 6-stopenjskim ročnim menjalnikom, zmogljivejši tudi z novim brezstopenjskim CVT. Prihodnje leto bo v ponudbi še qashqai s sistemom e-POWER, ki ima vgrajen 1.5 litrski atmosferski agregat, ki je namenjen le proizvodnji električne energije, ki se shranjuje v bateriji, pogonski element pa je elektromotor z močjo 140 kilovatov. Cene naprednega in modernega športnega terenca se začnejo pri 23.300 evrih.
V minutah za mobilnost še enkrat spomnimo, da je Slovenija geografsko zelo razgibana, da so poti, po katerih hodijo otroci v šolo, zelo zelo različne in da se Slovenija uvršča med države, v katerih je varnost otrok na zelo visokem nivoju.
Eden izmed ključnih razlogov, zakaj je Dunaj najboljše mesto na svetu za življenje, je zagotovo učinkovit javni promet. Podzemna železnica, tramvaji, avtobusi in vlaki ponujajo možnost hitre in poceni mobilnosti po celotnem mestu, vedno več ljudi tudi kolesari po dobro urejenih stezah, pešcem so namenjeni celo pametni semaforji. V avstrijski prestolnici načrtujejo še bolj učinkovito in okolju bolj prijazno mobilnost, eden izmed ključnih ciljev je, da bi imeli na 1000 prebivalcev samo še 250 avtomobilov, želijo si mesto pešcev in kolesarjev, med drugim razvijajo mrežo in infrastrukturo za tovorna kolesa. S prometom prihodnosti se ukvarjajo v posebnem mestnem mislišču Smart Wien. Kaj se lahko naučimo iz dunajskih praks in vizij? Preverjal je Luka Hvalc.
Tovorna kolesa so robustni dvo- ali tricikli, ki imajo prikolico ali prtljažnik že vgrajen. Na naših cestah in kolesarskih stezah jih še ne vidimo veliko, so pa skoraj obvezna oprema družin na Danskem in v zadnjih letih tudi v Berlinu. V nemški prestolnici smo spoznavali, kako eden od zadnjih hitov nove mobilnosti deluje v praksi.
Irska je velika za dobre tri Slovenije, ima 4,7 milijona prebivalcev. Obe državi se soočata s podobnimi prometnimi izzivi, predvsem kako zagotoviti učinkovit javni promet in periferijo bolje povezati z mesti. Na Irskem želijo s konkretnim akcijskim načrtom v naslednjih letih občutno povečati število uporabnikov javnega prometa in hkrati vsaj za 10 odstotkov zmanjšati število prevoženih kilometrov z avtomobili na fosilna goriva. Kako bodo ozelenili javni promet? Katere so še druge prakse, ki bi jih morda kazalo posnemati? Kako trajnostno urejajo promet v prestolnici Dublin in kaj je knjižnica koles?
Gneče na cestah in zastoji – tudi letos smo jim priča. Tistih, ki potujejo z avtomobili, je še vedno veliko, morda celo več kot pred leti. Da je avtomobil še vedno zmagovalec, kar zadeva poletna počitniška potovanja, potrjuje tudi Andrej Brglez.
Najbrž ga ni junaka, ki ne bi že kdaj za volanom začutil t. i. spomladansko utrujenost, nekaterim se razvleče tudi na druge letne čase. Ko smo aktivni udeleženci v prometu, zna biti taka utrujenost zelo neugodna, tudi nevarna. Malo pobrskajte po spominu in hitro se boste spomnili, da vas je že kdaj med vožnjo nadlegovala - vsem žal ne uspe, da bi do konca vožnje obdržali odprte oči. Praktično ga ni recepta, ki bi nas obdržal budne, razen morda krajšega odmora z drmežem. Da spomladanska utrujenost obstaja, potrjuje tudi Andrej Brglez.
O testu dvanajstih otroških koles z 20-palčnimi kolesi različnih cenovnih razredov, ki ga je opravila AMZS. To so kolesa, s katerimi otroci naredijo korak dlje v smeri odraslosti in tudi neodvisnosti od staršev. Ena od ugotovitev testa pravi, da je kar pet dražjih otroških koles zaradi varnostnih pomanjkljivosti dobilo slabšo oceno. Torej je test znova dokazal, da visoka cena ne zagotavlja nujno večje kakovosti.
V starem mestnem jedru Kranja, kjer je podobno kot tudi v drugih mestih po Sloveniji vozlišče neštetih poti, bomo spremljali sodoben mobilnostni mestni utrip. Pripravljen bo poligon, na katerega se bodo lahko mimoidoči podali z različnimi urbanimi prevoznimi sredstvi; tako se dogajajo "trki" različnih prevoznih sredstev in hitrosti. Nazorno prikažemo, da niti zakonske omejitve niti posodabljanje infrastrukture ne morejo slediti hitremu tempu razvoja novih mobilnosti v mestih, zato je za varno ter udobno mestno premikanje nujno sobivanje in sodelovanje.
V Centru varne vožnje AMZS na Vranskem je bilo še zadnje dejanje letošnjega izbora za najboljšo mlado voznico in najboljšega mladega voznika Slovenije. V finalu je tekmovalo deset deklet in deset fantov, največ znanja in veščin pa sta pokazala 24-letna študentka fizioterapije Ana Menegalija in 20-letni študent višje policijske šole Matic Tovornik, ki bosta Slovenijo zastopala na FIA evropskem tekmovanju za najboljšega mladega voznika, ki bo oktobra v Avstriji. Tekmovanje so komentirali predstavnik policije Matjaž Leskovar, predsednica Rdečega križa Slovenije Vesna Mikuž in vodja področja varna mobilnost pri AMZS Erik Logar.
Električnih vozil je na cesti vse več, zato marsikoga zanima, kako je s servisom, kakšni so predpisani intervali in ali so kakšne razlike med servisiranjem električnega in klasičnega vozila.
Že 100 in več let je tega, kar se je tudi v avtomobilski industriji razvil odnos med delodajalcem in delojemalcem, in seveda je jasno, da so se kmalu začeli pojavljati konflikti, nesoglasja, pogajanja, iskanja razmerja za primerno plačilo in boljše pogoje dela, pa seveda tudi stavke.
Ve se, da so motoristi ena izmed najbolj izpostavljenih in ranljivih skupin udeležencev v prometu. Po letu 2021, ki je bilo za motoriste in mopediste res črno, je bila lani statistika manj neprijazna, upamo seveda, da bo letos še manj nesreč. Andrej Brglez spomni, kaj je najpomembneje zdaj spomladi, da čim bolj zmanjšamo možnost, da se nam zgodi kaj neprijetnega, potem pa še Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije, opozori, da niso vedno vsega krivi le motoristi.
Baterije nas spremljajo že zelo dolgo, a še nikoli se nismo toliko pogovarjali o njih kot v zadnjih letih, ko so jih začeli vgrajevati v električne avtomobile. Postajajo nekakšen center zelenega energetskega prehoda, mi pa živimo v regiji, ki je baterijsko izjemno močna. V Sloveniji imamo veliko znanja na področju kemije. O tem spregovori dr. Robert Dominko s Kemijskega inštituta v Ljubljani, ki je eden izmed najboljših inštitutov za raziskovanje baterijske kemije na svetu.
Finska prestolnica ima učinkovit javni promet, ki temelji na učinkovitem prepletu tramvajev, vlakov, metroja in avtobusov. Vrhunska digitalizacija omogoča odlično dostopnost, javni upravljalec prometa pa se namerava celo povezovati s komercialnimi ponudniki kot sta Uber in Bolt, saj je končni cilj še večja učinkovitost prometa in manj avtomobilov v središču mesta. Kaj se lahko naučimo iz finskega primera?
Poleg novosti v avtomobilsko-prometnem svetu, sledi še sprehod po Beograjskem sejmu avtomobilov. Nabirali smo vtise pri obiskovalcih in se spraševali, kako jim še vedno uspeva pripraviti tako razstavo, medtem ko tovrstni mednarodni saloni drugod po svetu zapirajo vrata.
Tokrat bodo minute za mobilnost spet precej naelektrene. Janez Martinčič in Andrej Brglez ugotavljata, da je električna mobilnost dejstvo, da je avtomobilov iz dneva v dan vedno več in da pravzaprav nima smisla debatirati in se prepirati, ali bi ali ne bi na elektriko. Usmeritev je zapovedana in treba se bo pač prilagoditi. Res nima smisla, da se polariziramo še na tem področju.
Pred 50 leti je nemški avtomobilski klub ADAC izvedel in objavil prvi test pnevmatik. Tako so zdaj avtomobilski klubi in potrošniške organizacije, ki sodelujejo pri testih pripravili test 50-letnih pnevmatik. To je tudi prvi test, pri katerem so v skupno oceno vključena tudi trajnostna merila.
Sašo Knez je trboveljski podjetnik, ki ga je v poslovne vode potegnilo navdušenje do letenja. V podjetju so med drugim specializirani tudi za sestavljanje simulatorjev letenja in ker zeleni prehod zadeva tudi letala, je elektrifikacija na tem področju seveda ena od vodilnih tem.
V tem stoletju v Sloveniji še nismo imeli tako skromne prodaje novih osebnih avtomobilov. Pod 50 tisoč je bilo prodanih le še leta 2012, zdaj pa smo torej dosegli nov rekord, prodanih je bilo le nekaj čez 46 tisoč vozil.
Nemčija je znana kot edina država v Evropi, kjer ni omejitve hitrosti na avtomobilskih cestah. No, od vseh avtocest jih je približno tretjina, kjer zares ni omejitev, pa še tam je po večini gneča, tako da o kakšnih visokih hitrostih lahko samo sanjamo. Zdaj ni prvič, da so v Nemčiji spet glasnejši tisti, ki bi radi uzakonili omejitev hitrosti, in morda jim bo nekoč tudi uspelo, a za zdaj se zdi, da bo ostalo vse tako, kot je bilo. Andrej Brglez spomni, da so prav v Nemčiji pred dobrim stoletjem zgradili prve kilometre avtomobilske ceste.
Neveljaven email naslov