Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kar zadeva promet, naše navade in sploh vse, kar se na tem področju dogaja, je tu veliko več vprašanj kot odgovorov.
Kar zadeva promet, naše navade in sploh vse, kar se na tem področju dogaja, je tu veliko več vprašanj kot odgovorov
Ob Evropskem tednu mobilnosti je ponovno slišati poziv, da združimo moči in na glas pozovemo k spremembi naših potovalnih navad. Tako je zapisano na spletni strani Slovenske platforme za trajnostno mobilnost. Živi zdravo, potuj trajnostno je letošnji slogan. Andrej Brglez pravi, da je, kar zadeva promet, naše navade in morebitne spremembe, do katerih mora priti, na tem področju veliko več vprašanj kot odgovorov. Tudi na avtomobilskem salonu v Munchnu je bilo čutiti, da si avtomobilski proizvajalci niso edini, kako naprej in v kakšno mobilnost nas bodo zapeljali v prihodnosti. Dejstvo pa je, da mora priti do korenitih sprememb potovalnih navad.
Lahko bi rekli, da nas zadnje čase zelo pogosto obiskujejo avtomobili s hibridnim pogonom – takim ali drugačnim, vedno več pa je tudi takih, ki jih poganja izključno samo elektrika. Da je Fiat 500 nekaj posebnega – mislimo na tistega novodobnega, ki se je pojavil pred skoraj 15 leti, vemo. V teh letih se je seveda tudi nekoliko spreminjal, moderniziral, pojavljal v številnih izvedbah. Pred časom se je pojavil v obliki blagega hibrida – tako je tudi pri italjijanski legendi že malo zadišalo po elektriki. No, zdaj v zadnji generaciji pa smo ga spoznali tudi kot popolnoma električnega.
Malček je v notranjosti pač prostoren toliko kot je lahko prostoren 363 cm dolg avtomobil, sicer pa simpatičen in opremljen s kopico elektronskih pomočnikov, tudi recimo s prilagodljivim tempomatom. Priznati moramo, da se avtomobil lahko pohvali z zelo dobro lego na cesti in da lahko tudi zelo odločno pospeši, če želimo. Kljub digitalizaciji, ki sili v vse pore avtomobilske vsakdanjosti, so pri Fiatu prisluhnili našim pripombam, ki jih pogosto trosimo v eter – da je namreč dobro imeti nekaj mehanskih stikal za nekatere funkcije. Pohvalno. Ena od posebnosti novega električnega 500 je notranja kljuka za odpiranje vrat, ki je ni. Vrata odpremo s pritiskom na stikalo, za rezervo pa je malo nižje še poseben vzvod, če bi stikalo slučajno zatajilo.
Zdaj pa o pogonu, ki gre v smer, kamor naj bi šli vsi. Fiat 500 z 42 kilovatno baterijo – polno seveda, prevozi tam nekje blizu 200 kilometrov – odvisno malo tudi od tega, v katerem od treh režimov vožnje vozimo. Na domači vtičnici baterijo napolnimo v približno 15 urah, na hitri polnilnici pa v dobre pol ure do 80-odstotne zmogljivosti. Ker je avtomobil namenjen predvsem vožnji v urbanem okolju, bi doseg lahko marsikomu zadoščal.
Čeprav je (pod črto) avtomobil simpatičen in moderen, pa jih ne bodo prodajali kot sveže žemljice, si upamo trditi – zaradi cene, seveda. Ta, četudi upoštevamo subvencijo, še vedno znaša kar krepko čez 30 tisočakov, kar pomeni, da bo Fiatov električni malček na naših cestah zagotovo zelo redek (jekleni) ptič…
Zdaj pa k novostim preteklih dni. Mercedes Benz se je pri nas predstavil – recimo kar z malim razredom S, kot bi lahko poimenovali novi razred C, ker se ta v marsičem zares zgleduje po njihovi največji limuzini. Od nje je med drugim prevzel t.i. Digital Light LED sprednje žaromete, ki ponujajo več kot milijon svetlobnih točk in seveda posredno izjemno natančno svetijo. Sicer C, ki v oblikovnem smislu ne ponuja revolucije, ponuja praktično celotno ponudbo asistenčnih sistemov, ki jih sicer najdemo v dražjih modelih.
Na voljo so trije dizelski in trije bencinski motorji, vsi so opremljeni z blagohibridno tehnologijo, priključni hibrid pa naj bi omogočal doseg na elektriko do 100 kilometrov. V začetku prodaje so pripravili posebno akcijo tako da se da dobiti bencinski model z oznako C200 za 39 tisočakov. Sicer kar konkreten dvig cene v primerjavi s predhodnikom opravičujejo s precej večjo količino opreme.
Nov je tudi Oplov največji križanec Grandland. Morda ga bomo najhitreje prepoznali po značilnem Oplovem obrazu, imenovanem vizir, ki prinaša nove žaromete, ki so tako kot zadnje luči zdaj v LED tehniki, za doplačilo pa so na voljo tudi Intellilux pametni matrični žarometi. Prenovljenega grandlanda poganjata ali 1.2 litrski bencinski ali 1.5 litrski dizelski motor, oba s po 96 kilovati moči, bencinski bo ob ročnem menjalniku na voljo tudi z osemstopenjskim samodejnim. Na ceniku je tudi priključni hibrid – kombinacija 1.6 litrskega bencinskega motorja in elektromotorja s prenosom moči samo na dve ali na vsa štiri kolesa s sistemsko močjo 165 oziroma 221 kilovatov. Cene prenovljenega grandlanda se prično pri malo manj kot 28 tisočakih, prvim kupcem pa Opel ponuja popust v višini 2000 evrov.
Prva generacija Volkswagnovega modela polo je zapeljala na ceste 1975. leta, do sedaj so jih prodali 18 milijonov, ob golfu in passatu je do nedavnega veljal za prodajni steber znamke. Zdaj so se časi spremenili, prehitela sta ga t-cross in t-rock, kmalu pride še en športni terenec taigo, ki bo nedvomno polu odnesel še kakšnega kupca.
Kljub vsemu polo tudi danes ostaja pri nas ena od priljubljenih izbir. V oblikovnem smislu, pa tudi sicer se zgleduje po večjem golfu. Novosti je kar precej, tudi v pola je zdaj vdrla digitalizacija, sicer pa je polo dobil sistem za – recimo polsamodejno vožnjo, ki jo omogočata sistem za nenamerno menjavo voznega pasu in aktivni tempomat. Od drugega nivoja opreme style naprej so del serijske opreme tudi matrični žarometi LED.
Litrski turbobencinski motor je v ponudbi s 70 kilovati moči in 5-stopenjskim ročnim ali 7-stopenjskim samodejnim menjalnikom, 90 kilovatni le s samodejnim. Spomnim se leta 2018, ko je bil polo Slovenski avto leta. Takrat je bi v ponudbi za 10.990 evrov. Cene prenovljenega pola se zdaj začno pri 15.763 evrih. Cene avtomobilov se v zadnjem času občutno dvigujejo.
Zaključimo tokrat na kolesu. AMZS je opravila test kolesarskih čelad za odrasle. Poleg zaščite ob padcu so bili ključni kriteriji ocenjevanja še cena, udobje in rokovanje, odpornost na visoke temperature in vsebnost škodljivih snovi. Nobena od preizkušenih čelad pri zaščiti glave ni dobila slabše ocene od ocene zadovoljivo, kar je dobro. Veseli pa tudi, da se da dobiti čelado, ki zaščiti glavo pred morebitnimi udarci, za 60 evrov. Mislim, da je toliko vredna vaša glava, kaj mislite, kolesarji …
866 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Kar zadeva promet, naše navade in sploh vse, kar se na tem področju dogaja, je tu veliko več vprašanj kot odgovorov.
Kar zadeva promet, naše navade in sploh vse, kar se na tem področju dogaja, je tu veliko več vprašanj kot odgovorov
Ob Evropskem tednu mobilnosti je ponovno slišati poziv, da združimo moči in na glas pozovemo k spremembi naših potovalnih navad. Tako je zapisano na spletni strani Slovenske platforme za trajnostno mobilnost. Živi zdravo, potuj trajnostno je letošnji slogan. Andrej Brglez pravi, da je, kar zadeva promet, naše navade in morebitne spremembe, do katerih mora priti, na tem področju veliko več vprašanj kot odgovorov. Tudi na avtomobilskem salonu v Munchnu je bilo čutiti, da si avtomobilski proizvajalci niso edini, kako naprej in v kakšno mobilnost nas bodo zapeljali v prihodnosti. Dejstvo pa je, da mora priti do korenitih sprememb potovalnih navad.
Lahko bi rekli, da nas zadnje čase zelo pogosto obiskujejo avtomobili s hibridnim pogonom – takim ali drugačnim, vedno več pa je tudi takih, ki jih poganja izključno samo elektrika. Da je Fiat 500 nekaj posebnega – mislimo na tistega novodobnega, ki se je pojavil pred skoraj 15 leti, vemo. V teh letih se je seveda tudi nekoliko spreminjal, moderniziral, pojavljal v številnih izvedbah. Pred časom se je pojavil v obliki blagega hibrida – tako je tudi pri italjijanski legendi že malo zadišalo po elektriki. No, zdaj v zadnji generaciji pa smo ga spoznali tudi kot popolnoma električnega.
Malček je v notranjosti pač prostoren toliko kot je lahko prostoren 363 cm dolg avtomobil, sicer pa simpatičen in opremljen s kopico elektronskih pomočnikov, tudi recimo s prilagodljivim tempomatom. Priznati moramo, da se avtomobil lahko pohvali z zelo dobro lego na cesti in da lahko tudi zelo odločno pospeši, če želimo. Kljub digitalizaciji, ki sili v vse pore avtomobilske vsakdanjosti, so pri Fiatu prisluhnili našim pripombam, ki jih pogosto trosimo v eter – da je namreč dobro imeti nekaj mehanskih stikal za nekatere funkcije. Pohvalno. Ena od posebnosti novega električnega 500 je notranja kljuka za odpiranje vrat, ki je ni. Vrata odpremo s pritiskom na stikalo, za rezervo pa je malo nižje še poseben vzvod, če bi stikalo slučajno zatajilo.
Zdaj pa o pogonu, ki gre v smer, kamor naj bi šli vsi. Fiat 500 z 42 kilovatno baterijo – polno seveda, prevozi tam nekje blizu 200 kilometrov – odvisno malo tudi od tega, v katerem od treh režimov vožnje vozimo. Na domači vtičnici baterijo napolnimo v približno 15 urah, na hitri polnilnici pa v dobre pol ure do 80-odstotne zmogljivosti. Ker je avtomobil namenjen predvsem vožnji v urbanem okolju, bi doseg lahko marsikomu zadoščal.
Čeprav je (pod črto) avtomobil simpatičen in moderen, pa jih ne bodo prodajali kot sveže žemljice, si upamo trditi – zaradi cene, seveda. Ta, četudi upoštevamo subvencijo, še vedno znaša kar krepko čez 30 tisočakov, kar pomeni, da bo Fiatov električni malček na naših cestah zagotovo zelo redek (jekleni) ptič…
Zdaj pa k novostim preteklih dni. Mercedes Benz se je pri nas predstavil – recimo kar z malim razredom S, kot bi lahko poimenovali novi razred C, ker se ta v marsičem zares zgleduje po njihovi največji limuzini. Od nje je med drugim prevzel t.i. Digital Light LED sprednje žaromete, ki ponujajo več kot milijon svetlobnih točk in seveda posredno izjemno natančno svetijo. Sicer C, ki v oblikovnem smislu ne ponuja revolucije, ponuja praktično celotno ponudbo asistenčnih sistemov, ki jih sicer najdemo v dražjih modelih.
Na voljo so trije dizelski in trije bencinski motorji, vsi so opremljeni z blagohibridno tehnologijo, priključni hibrid pa naj bi omogočal doseg na elektriko do 100 kilometrov. V začetku prodaje so pripravili posebno akcijo tako da se da dobiti bencinski model z oznako C200 za 39 tisočakov. Sicer kar konkreten dvig cene v primerjavi s predhodnikom opravičujejo s precej večjo količino opreme.
Nov je tudi Oplov največji križanec Grandland. Morda ga bomo najhitreje prepoznali po značilnem Oplovem obrazu, imenovanem vizir, ki prinaša nove žaromete, ki so tako kot zadnje luči zdaj v LED tehniki, za doplačilo pa so na voljo tudi Intellilux pametni matrični žarometi. Prenovljenega grandlanda poganjata ali 1.2 litrski bencinski ali 1.5 litrski dizelski motor, oba s po 96 kilovati moči, bencinski bo ob ročnem menjalniku na voljo tudi z osemstopenjskim samodejnim. Na ceniku je tudi priključni hibrid – kombinacija 1.6 litrskega bencinskega motorja in elektromotorja s prenosom moči samo na dve ali na vsa štiri kolesa s sistemsko močjo 165 oziroma 221 kilovatov. Cene prenovljenega grandlanda se prično pri malo manj kot 28 tisočakih, prvim kupcem pa Opel ponuja popust v višini 2000 evrov.
Prva generacija Volkswagnovega modela polo je zapeljala na ceste 1975. leta, do sedaj so jih prodali 18 milijonov, ob golfu in passatu je do nedavnega veljal za prodajni steber znamke. Zdaj so se časi spremenili, prehitela sta ga t-cross in t-rock, kmalu pride še en športni terenec taigo, ki bo nedvomno polu odnesel še kakšnega kupca.
Kljub vsemu polo tudi danes ostaja pri nas ena od priljubljenih izbir. V oblikovnem smislu, pa tudi sicer se zgleduje po večjem golfu. Novosti je kar precej, tudi v pola je zdaj vdrla digitalizacija, sicer pa je polo dobil sistem za – recimo polsamodejno vožnjo, ki jo omogočata sistem za nenamerno menjavo voznega pasu in aktivni tempomat. Od drugega nivoja opreme style naprej so del serijske opreme tudi matrični žarometi LED.
Litrski turbobencinski motor je v ponudbi s 70 kilovati moči in 5-stopenjskim ročnim ali 7-stopenjskim samodejnim menjalnikom, 90 kilovatni le s samodejnim. Spomnim se leta 2018, ko je bil polo Slovenski avto leta. Takrat je bi v ponudbi za 10.990 evrov. Cene prenovljenega pola se zdaj začno pri 15.763 evrih. Cene avtomobilov se v zadnjem času občutno dvigujejo.
Zaključimo tokrat na kolesu. AMZS je opravila test kolesarskih čelad za odrasle. Poleg zaščite ob padcu so bili ključni kriteriji ocenjevanja še cena, udobje in rokovanje, odpornost na visoke temperature in vsebnost škodljivih snovi. Nobena od preizkušenih čelad pri zaščiti glave ni dobila slabše ocene od ocene zadovoljivo, kar je dobro. Veseli pa tudi, da se da dobiti čelado, ki zaščiti glavo pred morebitnimi udarci, za 60 evrov. Mislim, da je toliko vredna vaša glava, kaj mislite, kolesarji …
Danes pa nekaj o električni mobilnosti … Začeli bomo, kot se za temo spodobi, s hvalnico, potem pa bomo nepričakovano končali z žalostinko. Najprej k boljši polovici zgodbe. Dolgo so napovedovali, končno pa se je tudi pred našo redakcijo ustavil Fordov mustang. A ne ena tistih legendarnih osemvaljnih pošasti novega sveta, temveč mustang mach-e. Veliko črnila, vsaj toliko kot žolča, je bilo prelitega o tem, ali električno vozilo lahko nosi sveto ime; predvsem zato, ker predstavlja čisto nasprotje originala, a kdo smo mi, da sodimo. "Mustang enako dišal bi z imenom drugim!" Električni mustang, vsaj tako električni poznavalci, je za zdaj ena redkih konkurenc Tesli. Če ga že ne presega. Zajetno, prekrasno izrisano in vsaj za Forda izjemno prestižno izdelano vozilo je to. Skoraj popolne oblike, ki zajema vse sodobne oblikovalske trende, a se spogleduje tudi s tradicijo ameriških mišičnjakov, je naphano s tehnologijami, ki jih, vsaj običajni smrtnik, sreča prvič. Odpiranje vrat z gumbom že sodi mednje. Vozilo upravljamo prek računalniške tablice in skoraj ni komponente vozila, vožnje ali počutja, na katero voznik ne more vplivati. Za tiste, ki jih digitalizacija ne zanima, zna biti precej zamudno, polno vklopljen mustang pa kaže velike apetite po avtonomni vožnji. In zdaj k električnemu pogonu. Tudi ta je vrhunski, moč skoraj dvestotih kilovatov je v našem primeru služila štirikolesnemu pogonu. O udobju in preostalih prednostih električne vožnje vemo že veliko, a mustang mach-e vsa dognanja le še potencira. In mimogrede; človek, ki je dal hitrosti zvoka ime, se je rodil na Velikem Slatniku na Dolenjskem in tako naš mustang še bolj kredibilno vozi po slovenskih cestah. Ki pa odprejo drugi del današnje zgodbe. Marketinškim pravljicam o dosegu več kot 500 km seveda ne verjame nihče. Zato smo si domišljali, da v zimskih razmerah, ko je baterija hladna in grelna telesa za udobje potnikov vključena, mustang zmore 380 km. Pot nas je vodila iz Maribora do Mirna na Primorskem. Ob avtocestnem križu se Petrol diči tudi z nekaj ultra hitrimi polnilnicami in na eni takih, ob avtocesti mimo Maribora, začnemo potovanje. Mustang ubogljivo golta do 90 kw na uro, to pomeni pol ure do 80 %. Kot priporoča tovarna. Odpravimo se na tisto znamenito kavo, ki jo teoretiki električne vožnje priporočajo kot sprostitev med polnjeni. Po pol ure je baterija napolnjena do polovice, ker se je postaja po petnajstih minutah naveličala. Malo človeku dvigne tlak, a do Ljubljane ga električno udobje zaziba v malodušje. Sodova polnilnica, počivališče Ljubljana Barje - sever. Ne dela. Klic na vzdrževanje, »poslali bomo nekoga!«. Do Loma se komaj privlečemo, ker vrhniški klanec srka energijo kot rejen trot sladek nektar. Na Lomu vse dela, postanek je dolg, a prebijemo se do Mirna. Tam ima polnilnico Petrol … Ne sicer hitro, a ker sta nam na voljo ves popoldan in del večera, naj bi se mustang napolnil v šestih urah. Ob devetih zvečer se vrnemo k vozilu, polnilnico je vrglo ven pri 53 %. Ob vračanju nas v Blagovici pozdravi še Sodova polnilnica, ki se z listkom opravičuje, ker ne dela. In zdaj h končni ugotovitvi. Kdo, za božjo voljo, bo zavpil, da je cesar gol?! Od žurnalizma je to očitno preveč pričakovati, a tako hvaljena električna mobilnost je verjetno največji marketinški nateg v zgodovini in hkrati tudi kolosalen uspeh v cenjenem cehu prodajalcev megle. Mustang je pri vsem tem sicer bolj malo kriv. Mogoče le toliko, da s svojo ceno okoli 90 tisoč evrov pač ne pomaga k socialni pravičnosti, ki je tudi eden temeljev zelenega prehoda. A javna infrastruktura vsaj v Sloveniji je tako bizarna, da električna mobilnost deluje kot slaba šala. Kdaj bo kdo končno rekel bobu bob in prenehal nasilno promovirati tehnologijo, ki mobilnosti odvzema njeno bistvo? Se pravi mobilnost samo, da ne govorimo, kako zelo je voznik ves čas pod stresom, ker mu razlika med kilometri do cilja in kilometri do polnilnice ves čas pleše pred očmi. Da sploh ne govorimo, kako so krvosesni trgovci z energenti v trenutku izkoristili tudi električne polnilnice kot tovarne dobička in polnjenje do 100 kilometrov dosega je na super hitrih polnilnicah stroškovno že zelo blizu vožnji agregata z notranjim izgorevanjem. Tako opevana električna mobilnost je velik, pomemben in koristen preskok naredila recimo pri kolesih in kolesarstvu, značilno pa je, da je motoristi kot revolucionaren in neodvisen del udeležencev v prometu nočejo niti povohati. Avtomobili so nekje vmes. Prepomembni, da bi električne avtomobile povsem zanemarili, a preveč štorasti in s preveč bazičnimi težavami, da bi jim posvečali čeprav samo odstotek od te pozornosti, ki so je deležni danes.
V zadnjem času se je veliko govorilo o varčevanju z energijo, o tem, da je treba zmanjšati porabo tudi z ugašanjem razsvetljave na določenih delih slovenskih avtocest in hitrih cest. Ugašalo se je tudi drugod po Evropi, odzvali so se tudi pri DARS-u in ponekod razsvetljavo ugasnili ali zmanjšali. No, potem pa je prevladalo mnenje, da mora biti skrb za varnost udeležencev v prometu na prvem mestu in DARS je vse prižgal nazaj. O razsvetljenosti razmišlja Andrej Brglez.
O električnih avtomobilih zadnje čase govorimo veliko, z njimi pa prihaja tudi vedno večja potreba po električni energiji in seveda po vedno večjem številu polnilnih mest. Polnilne postaje imamo lahko doma, lahko polnimo v podjetju, v službi, potem pa imamo na voljo še javne polnilnice, kjer pa imamo več različnih ponudnikov, ki zahtevajo tudi vsak svojo kartico. A zdaj se že pojavljajo polnilnice, kjer lahko črpanje energije plačamo enostavno tako, da prislonimo svojo kreditno kartico. To seveda bistveno poenostavi polnjenje oziroma plačilo električne energije. O možnostih in načinih polnjenja električnih vozil bo govoril Andrej Zadravec iz podjetja Etrel. Vozili smo fordov potniški transit z dizelskim motorjem, opozorimo na prihod novega transita – dostavnika na električni pogon. V ponedeljek razglasimo tudi Slovenski avto leta 2023.
Zgodovina avtomobilizma, ki je tudi zgodovina civilizacije zadnjega stoletja in pol, se na podlagi riše kot črta na grafu, ki nenehno vodi navzgor. Nekajkrat je sicer preskočila, a tako avtomobilski trgi kot proizvajalci tehnologije in seveda tudi kupci in vozniki se že desetletja iz leta v leto trudijo za napredek. Ali pa le uživajo v njegovih prednostih. Največje krizno obdobje je avtomobilska industrija pravzaprav doživela v zadnjih treh letih, ko so se razmišljanju o vlogi avtomobila pri ekološkem odmiranju planeta pridružile še težave z zastojem družb med pandemijo. In v zadnjem letu z vojno v Ukrajini. Človek bi pričakoval, da se bo po premaganih težavah nadaljevalo tam, kjer se je končalo, in danes nas proizvajalci in usmerjevalci v mobilnost že prepričujejo, da je tako; a dovolite nam ob koncu leta nekaj bolj kritičen pogled na ta avtomobilski trenutek. Proizvodne verige naj bi se znova vzpostavile, elektronski elementi in trg s surovinami naj bi se stabilizirali in tudi cene energentov se bodo prej ali slej umirile. Iz napovedi za leto 2023 torej veje optimizem, a beseda na ulici oziroma na cesti je vsaj malo drugačna. Boleče in neizpodbitno dejstvo je, da so se avtomobili podražili. Inflacija, stara znanka iz jugoslovanskih časov, nas je znova obiskala in če kaj, se znajo kupci avtomobilov na teh prostorih v inflacijskih razmerah primerno vesti. Prvo, kar smo storili, je bilo, da smo se obrnili na trg rabljenih vozil. Številke sicer govorijo v prid tistemu, ki jih interpretira v svojo korist, a spet so vzniknili dvorišča, kontejnerji, sivi uvozi in podobne prakse, ki slovenski avtomobilski trg zalagajo z vozili iz avtomobilsko najrazvitejših držav. Od nas nato vodi pot še dlje na jug, v nikoli prekinjeni reki rabljene pločevine. To je za varnost, tehnološko in ekološko sodobnost ter ne nazadnje tudi za nacionalno ekonomijo izrazito slabo. Če nič drugega, trpi prometna varnost, saj je avtomobilski industriji uspelo povečati varnost vozil in nikakor ni vseeno, ali sedite v sodobnem ali v avtomobilu izpred desetletja in več. A industrija, s tem pa tudi trgovci, nikakor niso pripravljeni prevzeti na svoja pleča deleža inflacijskega tveganja; še več … Niso se pripravljeni odpovedati niti delčku dobička oziroma so ga ob pomoči dobrega starega tržnega špekuliranja še povečali. Cene avtomobilov so za slovensko družbeno-ekonomsko realnost presegle meje spodobnosti in sodobni avto srednjega razreda nikakor ne komunicira več s prejemki slovenske družine srednjega razreda … Pričakovati družbeno odgovorno ravnanje od trgovcev in industrije je romantično in naivno, kot je tudi naivno pričakovati, da bodo izdelovalci enkrat sprevideli, kako velik je razkorak med oglaševanjem in ponudbo električnih vozil ter pripravljenostjo periferne infrastrukture za nastop električne mobilnosti… Pa tudi, ne nazadnje, sposobnost električnega avtomobila, da zadovolji nekaj zahtevnejša pričakovanja, če se že moramo strinjati, da električni avto po tridesetih letih nenehnega razvoja nekako obvlada osnove mobilnosti … Skratka: v letu 2022 sta se avtomobilska realnost in oglaševana avtomobilska pravljica večkrat razšli do prav komičnih razsežnosti, saj oglasom med vremenom in športom kaže verjeti prav toliko kot Božičku.
Pred leti so pri italijanskem Ferrariju uvedli zanimiv način izdelave oziroma prodaje avtomobilov: izdelati vsako leto točno določeno število avtomobilov, niti enega več, a te prodati po višnji ceni. Torej, moto je bil: z manjšim številom avtomobilov ustvariti večji dobiček. Andrej Brglez in Janez Martinčič ugotavljata, da se nekaj podobnega zdaj dogaja na celotnem avtomobilskem trgu: prodajne številke so manjše, dobiček pa je večji. Kupci torej plačujemo občutno več – koliko časa še?
Že skoraj pol stoletja evropski avtomobilistični novinarji vsako leto izbirajo Evropski avto leta. Letos je v žiriji 61 novinarjev iz 23 evropskih držav. Znanih je že sedem finalistov, med temi se na koncu izbere zmagovalca. Novost je tokrat, da bo razglasitev že kmalu po novem letu – drugače kot prejšnja leta, ko so naziv podeljevali v okviru ženevskega avtomobilskega salona v začetku marca. Več o izboru pove naš predstavnik v žiriji Sebastijan Plevnjak
Zagotovo drži, da si velika večina starejših šoferjev želi, da bi ostali za volanom, torej aktivni vozniki čim dlje. Ne nazadnje si tudi vsa družba želi, da bi starejši vozili še dolgo, saj je to koristno in dobro za mnoge in na mnogih področjih. Zadnje čase se organizira več tako imenovanih osvežitvenih tečajev voženj za starejše, kjer mnogi starejši vozniki ugotovijo marsikaj. Slišimo eno od udeleženk in Andreja Brgleza. Določeni so finalisti za Slovenski avto leta 2023: Alfa romeo tonale, Peugeot 308, Opel astra, Citroen C5 X in Toyota corolla cross.
Digitalizacija dandanes prodira – lahko bi rekli v vse pore našega življenja. Ker se naša oddaja ukvarja z mobilnostjo, smo preverili, kako je s temi rečmi pri Družbi za avtoceste, kjer so seveda z digitalizacijo v in ob avtocesti že dolgo na ti. Predvsem nas zanima, kako je s trasnimi oziroma predorskimi projekti in kako zbirajo informacije in jih posredujejo uporabnikom nadzorni centri. Podrobneje razloži direktor projektov pri DARS Ulrich Zorin. Potem se še zapeljemo – kot se spodobi v današnjih časih, z dvema na električni pogon.
Zadnjič smo povedali nekaj o tem, kako izbrati ustrezne zimske pnevmatike, kako nam lahko pomagajo primerjalni testi, danes pa izvemo več o tem, kako se proizvajalci pnevmatik trudijo izdelati pnevmatiko, ki bi bila čim bolj idealna za vožnjo v hladnih in mokrih razmerah. Kaj vse vpliva na obrabo in oprijem zimske pnevmatike, najprej pa sploh o tem, katere so bistvene razlike med letno in zimsko pnevmatiko, pove Uroš Suhadolc iz tehnične podpore kupcem pri GoodYear Slovenija. Ja, verjemite, bistvena razlika je v oprijemu in tudi v dolžini zavorne poti, če se v zimskih razmerah vozimo z zimskimi ali letnimi pnevmatikami, o tem sem se že večkrat prepričal tudi sam. No, verjamem, da boste sami naredili tako, kot je prav.
Pri izbiri gum za avtomobil nam lahko izdatno pomagajo primerjalni testi, ki jih že leta izvajajo avtomobilski klubi in potrošniške organizacije, pri nas AMZS in Zveza potrošnikov Slovenije. V tem času so aktualne zimske gume, zato se tokrat posvetimo tem. Vprašanje pa je, ali znamo uporabniki ustrezno razbrati podatke o lastnostih posamezne gume, ki skupaj potem tvorijo končno oceno. Kako torej ugotoviti, katere gume bi bile primerne za nas oziroma naš avtomobil in kako ovrednotiti tiste, ki jih testi ne zajamejo. Sogovornik je Boštjan Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije. Danes še posebej trezni zapeljemo osveženo škodo karoq in opozorimo na prihod novega forda tourneo connect.
Najbrž ni skoraj nikogar, ki ne bi pred leti videl zanimivega posnetka gasilca, ki v polni gasilski opremi teče pred gasilskim vozilom in nagovarja voznike, ki so stali v dveh kolonah, naj se umaknejo levo oziroma desno in tako omogočijo prosto pot gasilcem do kraja nesreče. Gasilec Anže Albreht, pripadnik PGD Dolnji Logatec, se je tedaj odločil, da je treba nekaj storiti, spremeniti, da takih težav s prihodom reševalnih vozil na kraj nesreče ne bi bilo več. Ustanovljeno je bilo društvo Ustvarimo reševalni pas. Zdaj, po desetih letih nam je voznikom ustvarjanje reševalnega pasu že zelo domače.
Jesenski čas prinaša na cesti tudi spremenjene pogoje, slabše, kar zadeva vidljivost. Dnevi so krajši, tudi megla se pojavlja, tako je še pomembneje, kakšna svetila imamo na svojih avtomobilih. Prav neverjetno je, kakšna razlika je lahko v vidljivosti z različnimi žarometi, moderna tehnika ponuja številne rešitve, ki omogočajo, da avto v bistvu vidi tudi tisto, česar človeško oko ne more, razloži Andrej Brglez. Zapeljemo z bavarskim športnim terencem in predstavimo nekaj novosti, ki so tako ali drugače povezane z elektriko.
Tokrat sedimo zelo nizko - v avtomobilu, ki je športno glasen le še v tej generaciji, potem pa bo utihnil – sicer bo še športno hiter, a gnan na elektriko. Potem bomo sedli nekoliko višje, v športnega terenca, pri pogonu pa bo že sodelovala tudi elektrika. Preverimo še, kateri je najbolj prodajani priključni hibrid v Evropi, pa kako sta se odrezala naša predstavnika na mednarodnem tekmovanju Najboljši za volanom in kako Nissan pospešuje dostop do električnih vozil in širi namestitev polnilnih mest.
Kdo zavre prej: avto, motor ali tovornjak? To soboto bodo v ospredju motoristi in njihova varnost, s poudarkom na novih voznikih B-kategorije, ki lahko odslej vozijo tudi nekatere motorje. Janez in Andrej bosta govorila o predvidevanju in zaviranju; varnostna razdalja pri motorju je namreč drugačna kot pri avtomobilu, vozniki motorja pa ob tem zmotno mislijo, da so sposobni zavreti hitreje in učinkoviteje kot v avtomobilu. Zapeljemo pa tudi privlačnega premijskega DS4 in napovemo prihod naslednjega toyotinega športnega terenca, to je corolla cross.
Ministrstvo za infrastrukturo je pred dnevi v javno obravnavo posredovalo predlog Zakona o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu.
Že večkrat se je pokazalo, da nas tehnologija na nekem področju prehiteva, da pogosto ponuja več kot mi izkoristimo. Tako je tudi na področju mobilnosti. Pametna mesta – ta oznaka se pogosto uporablja, ampak verjetno niti točno ne vemo, kaj naj bi to pomenilo, je pa jasno, da se ponekod že natančneje razmišlja in načrtuje, kaj in kako naj bi ponujali uporabnikom, da bi jih pritegnili, da bi izkoristili določene rešitve, ki se ponujajo. Razloži Andrej Brglez. Zapeljeta nas velik potovalni enoprostorec in eden najbolj izpopolnjenih motociklov današnje dobe. Spomnimo pa se tudi, da nas je v tednu mobilnosti obiskal avtobus H2.City Gold, ki ga poganjajo vodikove celice.
Na spletni strani evropskega tedna mobilnosti najdemo naslov "Kako je avtomobil postal sovražnik dobrega življenja?". No, avtu bi težko naložili tako breme, podobno kot je s prometno varnostnega vidika narobe govoriti, da je avto povzročil prometno nesrečo. Je sicer mogoče, a sila redko. Problem je drugje, in sicer da smo se ljudje ob pomoči avtomobila, ki za svoje premikanje porablja fosilna goriva in s tem seveda onesnažuje okolje, v dobrem stoletju tako udobno, dobro in trajnostno povezali, da je prehod na drugačno obliko mobilnosti pač težak, predvsem pa postopen. Ob okoljskem pa je zraven še vedno močan ekonomski interes, poudarja Andrej Brglez. Zapeljemo osvežen dacia duster in novi jogger ter električno corso.
Ta vikend poteka srečanje voznikov kultnih motociklov Harley Davidson v Avstriji ob Baškem jezeru. Gre za eno največjih moto zborovanj, kjer je parkiranih na tisoče motorjev z značilnim globokim glasom, ki so znani tudi po nenavadnih oblikah in barvah, po obilici kroma in tudi po precej visokih cenah. Lastniki prihajajo iz vseh vetrov in iz zelo različnih družbenih okolij. Andrej Brglez je bil včeraj na srečanju, strnil bo vtise in skušal razložiti, zakaj je Harley Davidson taka religija in kljub tehnologiji, ki je stara več desetletij, še vedno kralj segmenta tovrstnih motociklov. Zapeljemo hyundijevo hibridno kono in BMWjev motocikel R 18 Transcontinental, ki bi lahko "hodil v zelje" prav Harleyu.
Tranzicija v mobilnosti se napoveduje že nekaj časa, na različne načine. Nekatere spremembe se že dogajajo, druge se nakazujejo, kako hitro bo vse skupaj šlo, še ne vemo. Da se nekatere stvari (tudi v mobilnosti) prvič zgodijo v ZDA in potem pljusknejo v Evropo, tudi tega smo že vajeni. No, pred kratkim je prvi mož Forda na nek način napovedal, da bo spremenil način prodaje oziroma pritisnil na svoje prodajalce, ker so se razmere na trgu spremenile, prodajalci pa so se spretno prilagodili in predvsem občutno dvignili cene avtomobilom. A da bi Ford, ki je začel s prodajo preko posrednikov, zdaj odrezal roko, ki ga hrani, ne bo šlo, pravi Andrej Brglez.
Industrija kamp prikolic in avtodomov v zadnjih letih izjemno raste, tako je tudi uporabnikov vedno več. Nekateri jih kupujejo, drugi si jih izposojajo, tretji spet si kar sami predelajo različna prevozna sredstva. Novi hipijevski potovalni duh se pojavlja, a je precej drugačen od tistega, ki je bil v modi pred desetletji. Zdaj mora biti vse pri roki, udobno in moderno, pa čeprav je uradni moto, da se vračamo k naravi.
Neveljaven email naslov
