Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mi smo v naši oddaji bolj redko na kolesu, sicer pa vas je vedno več tistih, ki vam je prav kolo priljubljeno prevozno sredstvo. Če bo šlo tako naprej (in vse kaže da bo), bo kmalu (predvsem v mestih) zmanjkalo prostora za kolesarje. Morda jim ga bodo morali odstopiti avtomobili. Sicer pa se ob vsem pojavlja še en problem, namreč kolesa so vse težja in hitrejša in tako se pojavlja tudi vprašanje varnosti. Kolesarji se morajo privaditi tudi na nekatere novosti, kot je recimo zavorni sistem ABS, poudarja Andrej Brglez.
Vse kaže, da bo kolesarjem v mestih počasi zmanjkalo prostora, najbrž jim ga bodo morali odstopiti avtomobili
Mi smo v naši oddaji bolj redko na kolesu, sicer pa vas je vedno več tistih, ki vam je prav kolo priljubljeno prevozno sredstvo. Če bo šlo tako naprej (in vse kaže da bo), bo kmalu (predvsem v mestih) zmanjkalo prostora za kolesarje. Morda jim ga bodo morali odstopiti avtomobili. Sicer pa se ob vsem pojavlja še en problem, namreč kolesa so vse težja in hitrejša in tako se pojavlja tudi vprašanje varnosti. Kolesarji se morajo privaditi tudi na nekatere novosti, kot je recimo zavorni sistem ABS, poudarja Andrej Brglez.
Pred časom smo uživali v hibridnih izvedbah BMW-jevih vozil, danes pa spomnimo, da so Bavarci osvežili in nadgradili svoj model X3 – kaj nadgradili, spremenili so ga v električnega premijskega športnega terenca. Na videz kakšnih bistvenih sprememb ne prinaša, a nekaj malenkosti ostrejše oko opazi recimo masko hladilnika, pa nekaj dodatkov v modri barvi in ne nazadnje oznako iX3 zadaj.
Bistvo izjemno urejenega avtomobila je seveda pogon. V vozilo je vgrajen elektromotor zadnje generacije z 210 kilovati moči in 400 Nm navora. Tudi iX3 ima funkcijo rekuperacije energije, in sicer prilagodljivo. V skrajni stopnji zaviranje tako rekoč ni potrebno, čeprav voznik rabi nekaj časa, da se hitrega pojemka hitrosti navadi. Doseg s polno baterijo znaša okoli 350 kilometrov, to je dovolj tudi za daljša potovanja, predvidevamo pa, da bi se dalo v določenih pogojih in s primernim načinom vožnje povečati doseg tudi do 380, morda celo 400 kilometrov.
Spet se nam malce zatakne pri ceni ali pa tudi ne, saj gre za prestižnega predstavnika uglednega bavarskega proizvajalca. IX3 je res premijski športni terenec, izredno prijeten za vožnjo, s kopico priboljškov, ki smo jih vajeni v tovrstnih vozilih, zato je cena blizu 70 tisočakov pravzaprav pričakovana.
Še ostajamo pri elektriki, a tokrat gre za sodelovanje z bencinskim motorjem, torej za hibridni pogon. Zapeljal nas je renault captur nove generacije, ki je pri nas najbolje prodajan kompaktni križanec. Poglavitna novost novega capturja je, da so pri Renaultu okrnili motorno ponudbo – dizla ni več, imamo pa po novem priključni hibrid. Sestavljajo ga 1,6-litrski atmosferski bencinski motor in dva elektromotorja, menjalnik je brezsklopčni sekvenčni, skupne moči je 117 kilovatov, kar omogoča kar živahno vožnjo. S capturjem samo na elektriko iz baterije lahko prevozimo recimo tam nekje okoli 40 kilometrov – največji doseg dosežemo po mestu pri manjši hitrosti in če ročico menjalnika premaknemo v način B, ki še poveča rekuperacijo energije.
Zanimiv je prikazovalnik delovanja hibridnega pogona, kje lahko opazimo pogosto preklapljanje med električnim pogonom in pogonom na bencinski motor ali kombinacijo obojega. Vidimo tudi, kdaj se polni baterija. Ob tem pa je delovanje bencinskega motorja tudi zelo tiho, tako da moramo prav napeti ušesa, da bi zaznali, kdaj je vključen bencinski pogon. V bistvu voznik nikoli ne ve, kaj poganja avtomobil, tako je vožnja zelo udobna in prijetna.
Glede polnjenja imamo dve možnosti. Če imamo možnost polnjenja doma, potem lahko baterijo recimo napolnimo čez noč in morda lahko vožnjo ali vsaj večino vožnje opravimo na elektriko – tako bo poraba goriva seveda minimalna in nakup takega vozila smiseln. Polnjenje na hitrih polnilnicah pa zna biti nerodno oziroma zamudno, saj captur lahko polni baterijo samo z največjo močjo 3,6 kilovata, kar pomeni, da se bo baterija s kapaciteto 9,8 kilovatne ure polnila tri ure.
Captur E-tech je v določenih pogojih torej lahko tudi povsem električen avtomobil, ker je dokaj prostoren, primeren tudi za družinske prevoze, a s ceno skoraj 30 tisočakov tudi najdražji captur v ponudbi.
Na pobudo AMZS in Zveze potrošnikov Slovenije je Ministrstvo za kulturo zdaj pozvalo slovenske avtomobilske zastopnike in uvoznike k upoštevanju Zakona o javni rabi slovenščine. Pomeni, da morajo vsi tisti, ki tega še niso storili, najkasneje v roku šestih mesecev poskrbeti za ustrezne prevode vseh uporabniških vmesnikov oziroma za to, da bodo vse informacije, ki so v elektronskih napravah avtomobilov namenjene uporabniku, podane tudi v slovenščini. Nam se zdi, da je pobuda več kot na mestu.
866 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Mi smo v naši oddaji bolj redko na kolesu, sicer pa vas je vedno več tistih, ki vam je prav kolo priljubljeno prevozno sredstvo. Če bo šlo tako naprej (in vse kaže da bo), bo kmalu (predvsem v mestih) zmanjkalo prostora za kolesarje. Morda jim ga bodo morali odstopiti avtomobili. Sicer pa se ob vsem pojavlja še en problem, namreč kolesa so vse težja in hitrejša in tako se pojavlja tudi vprašanje varnosti. Kolesarji se morajo privaditi tudi na nekatere novosti, kot je recimo zavorni sistem ABS, poudarja Andrej Brglez.
Vse kaže, da bo kolesarjem v mestih počasi zmanjkalo prostora, najbrž jim ga bodo morali odstopiti avtomobili
Mi smo v naši oddaji bolj redko na kolesu, sicer pa vas je vedno več tistih, ki vam je prav kolo priljubljeno prevozno sredstvo. Če bo šlo tako naprej (in vse kaže da bo), bo kmalu (predvsem v mestih) zmanjkalo prostora za kolesarje. Morda jim ga bodo morali odstopiti avtomobili. Sicer pa se ob vsem pojavlja še en problem, namreč kolesa so vse težja in hitrejša in tako se pojavlja tudi vprašanje varnosti. Kolesarji se morajo privaditi tudi na nekatere novosti, kot je recimo zavorni sistem ABS, poudarja Andrej Brglez.
Pred časom smo uživali v hibridnih izvedbah BMW-jevih vozil, danes pa spomnimo, da so Bavarci osvežili in nadgradili svoj model X3 – kaj nadgradili, spremenili so ga v električnega premijskega športnega terenca. Na videz kakšnih bistvenih sprememb ne prinaša, a nekaj malenkosti ostrejše oko opazi recimo masko hladilnika, pa nekaj dodatkov v modri barvi in ne nazadnje oznako iX3 zadaj.
Bistvo izjemno urejenega avtomobila je seveda pogon. V vozilo je vgrajen elektromotor zadnje generacije z 210 kilovati moči in 400 Nm navora. Tudi iX3 ima funkcijo rekuperacije energije, in sicer prilagodljivo. V skrajni stopnji zaviranje tako rekoč ni potrebno, čeprav voznik rabi nekaj časa, da se hitrega pojemka hitrosti navadi. Doseg s polno baterijo znaša okoli 350 kilometrov, to je dovolj tudi za daljša potovanja, predvidevamo pa, da bi se dalo v določenih pogojih in s primernim načinom vožnje povečati doseg tudi do 380, morda celo 400 kilometrov.
Spet se nam malce zatakne pri ceni ali pa tudi ne, saj gre za prestižnega predstavnika uglednega bavarskega proizvajalca. IX3 je res premijski športni terenec, izredno prijeten za vožnjo, s kopico priboljškov, ki smo jih vajeni v tovrstnih vozilih, zato je cena blizu 70 tisočakov pravzaprav pričakovana.
Še ostajamo pri elektriki, a tokrat gre za sodelovanje z bencinskim motorjem, torej za hibridni pogon. Zapeljal nas je renault captur nove generacije, ki je pri nas najbolje prodajan kompaktni križanec. Poglavitna novost novega capturja je, da so pri Renaultu okrnili motorno ponudbo – dizla ni več, imamo pa po novem priključni hibrid. Sestavljajo ga 1,6-litrski atmosferski bencinski motor in dva elektromotorja, menjalnik je brezsklopčni sekvenčni, skupne moči je 117 kilovatov, kar omogoča kar živahno vožnjo. S capturjem samo na elektriko iz baterije lahko prevozimo recimo tam nekje okoli 40 kilometrov – največji doseg dosežemo po mestu pri manjši hitrosti in če ročico menjalnika premaknemo v način B, ki še poveča rekuperacijo energije.
Zanimiv je prikazovalnik delovanja hibridnega pogona, kje lahko opazimo pogosto preklapljanje med električnim pogonom in pogonom na bencinski motor ali kombinacijo obojega. Vidimo tudi, kdaj se polni baterija. Ob tem pa je delovanje bencinskega motorja tudi zelo tiho, tako da moramo prav napeti ušesa, da bi zaznali, kdaj je vključen bencinski pogon. V bistvu voznik nikoli ne ve, kaj poganja avtomobil, tako je vožnja zelo udobna in prijetna.
Glede polnjenja imamo dve možnosti. Če imamo možnost polnjenja doma, potem lahko baterijo recimo napolnimo čez noč in morda lahko vožnjo ali vsaj večino vožnje opravimo na elektriko – tako bo poraba goriva seveda minimalna in nakup takega vozila smiseln. Polnjenje na hitrih polnilnicah pa zna biti nerodno oziroma zamudno, saj captur lahko polni baterijo samo z največjo močjo 3,6 kilovata, kar pomeni, da se bo baterija s kapaciteto 9,8 kilovatne ure polnila tri ure.
Captur E-tech je v določenih pogojih torej lahko tudi povsem električen avtomobil, ker je dokaj prostoren, primeren tudi za družinske prevoze, a s ceno skoraj 30 tisočakov tudi najdražji captur v ponudbi.
Na pobudo AMZS in Zveze potrošnikov Slovenije je Ministrstvo za kulturo zdaj pozvalo slovenske avtomobilske zastopnike in uvoznike k upoštevanju Zakona o javni rabi slovenščine. Pomeni, da morajo vsi tisti, ki tega še niso storili, najkasneje v roku šestih mesecev poskrbeti za ustrezne prevode vseh uporabniških vmesnikov oziroma za to, da bodo vse informacije, ki so v elektronskih napravah avtomobilov namenjene uporabniku, podane tudi v slovenščini. Nam se zdi, da je pobuda več kot na mestu.
Za prihodnji teden je pri nas napovedan 7. simpozij E-mobility in 2. konferenca lokalne e-mobilnosti. Kot razlaga organizator Primož Lemež bo vsa stvar tokrat morala potekati preko internetnih povezav, kar je po eni strani tudi prednost, saj bo tako lahko sodelovalo nekaj strokovnjakov, ki sicer ne bi mogli priti na simpozij. Sicer gre pri nas na elektriko bolj počasi, a gre, trdi Lemež. Vozili smo električnega križanca tradicionalne angleške znamke MG, ki je že nekaj časa v kitajskih rokah. Pričakali pa smo tudi uradno predstavitev naslednjega električnega modela iz Volkswagna, to je ID.3. VW načrtuje do leta 2024 vložiti v razvoj električne mobilnosti 33 milijard evrov.
Če bi sklepali po medijski prisotnosti v zadnjem času, potem je zagotovo elektrika med pogonskimi gorivi v tem času najbolj aktualna in vroča. Andrej Brglez pa poudarja, da potekajo resna testiranja letal, ladij, tovornjakov in avtobusov na vodik. Če vodik kot pogonsko sredstvo prodre med te velike porabnike, potem bo zagotovo morala slediti tudi avtomobilska industrija. Fordov ranger wildtrack je atraktiven in zmogljiv poltovornjak, ki mu ob terenskih sposobnostih ne manjka tudi urbanih ambicij. Zabeležimo še prihod prenovljenega najbolj prodajanega Citroenovega modela C3.
Andrej Brglez se sprašuje, koliko ljudi bi še sedelo po lokalih ob cestah, če bi se zavedali, kaj jim prinašajo izpušne cevi mimovozečih avtomobilov.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Ustvarjalci TV oddaje Avtomobilnost so pred dnevi povabili voznike električnih skirojev na poligon, kjer so se preizkušali v obvladovanju vožnje in reševali tudi nekatere situacije, ki se pojavljajo v vsakdanjem prometu in so lahko izjemno nevarne, recimo zaviranje v sili in izogibanje oviri s skirojem sta lahko kar zahtevna manevra. Udeleženci so delili svoje izkušnje, ki jih doživljajo v stiku z drugimi udeleženci in opozarjali na nedorečenost, kar zadeva status skirojev v prometu. Vesna Marinko iz Agencije za varnost prometa je poudarila, da je status skiroja najbolje zakonsko urejen v Nemčiji, pri nas je še veliko vprašanj, na katere nimamo odgovorov, zakon pa je v nastajanju. Andrej Brglez pa je poudaril, da so električni skiroji šele prvi znanilci sprememb v mobilnosti, ki nas v prihodnosti čakajo v mestih. Zaenkrat pa pri nas še vedno velja, da jaz pazim na vse okrog sebe in upam, da tudi vsi ostali pazijo name in potem lahko to prometno vozlišče različnih udeležencev in hitrosti kolikor toliko varno funkcionira.
Tokrat se bomo posvetili vonjavam v avtomobilski kabini. Te so seveda še kako pomembne za dobro počutje. Mnogi bi verjetno pritrdili, da imajo najraje "vonj po novem", čeprav bi ga natančneje pravzaprav težko definirali. Zanimivo je, da so Kitajci tisti, ki vonjav v avtomobilu ne marajo, radi imajo nevtralen vonj. Ustvarjanje različnih vonjev v avtomobilu je sicer prava znanost, tisti, ki so specializirani za ustvarjanje in ločevanje vonjev, so sposobni zaznavati tudi do 8000 različnih vonjav.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Pri Evropski zvezi avtomobilskih proizvajalcev so razkrili, da je bilo na cestah EU ob koncu leta 2018 več kot 267 milijonov vozil, največ v Nemčiji, nekaj več kot 47 milijonov. Takrat je bil povprečen avto star 10,8 leta. Najstarejše avte vozijo v Litvi, Estoniji in Romuniji, starejše od Slovencev vozijo tudi Španci, Portugalci, Italijani, Grki, Hrvati. Daleč najmlajše avte vozijo v Luksemburgu, pa v Veliki Britaniji in Avstriji. Pri nas imamo sicer občutek, da je naš vozni park precej star, a je bila leta 2018 povprečna starost avtomobila v Sloveniji 10,1 leta, torej je bil celo nekaj mlajši od povprečja. Kar zadeva povprečje vozil na tisoč prebivalcev, pa je Slovenija s številko 652 celo na sedmem mestu v EU – evropsko povprečje je 610 motornih vozil. Številke so morda na nek način kar malo presenetljive, ampak Andrej Brglez ugotavlja, da obstajajo vzroki za to. Pogledati je treba nekaj deset let nazaj.
Digitalna tehnologija je v avtomobile prinesla uravnavanje funkcij na dotik. Lahko rečemo, da se je s tem začela nova doba, ponujajo se nove rešitve, nešteto funkcij, praktično vse, lahko upravljamo na zaslonu na dotik. K razmisleku o tem, kaj lahko prinesejo posledice upravljanja na zaslonih na dotik, je Andreja Brgleza navedla nedavna nesreča avtomobila Tesla Model 3 v Nemčiji oziroma razsodba tamkajšnjega sodišča po tem. Pogledamo tudi v vasico, kjer se vsi vozijo na elektriko, potem sedemo na – kot pravi Marko Radmilovič, 850 kubično kobilico in nato še v robustnega terenca, ki vas za 20 tisočakov brez sramu in težav zapelje tudi po avtocesti. Opozorimo tudi, da stlačiti pohištvo v avtomobil pogosto ni enostavno, prevoz pa je lahko tudi nevaren.
Pravzaprav je vseeno, v kakšnem avtomobilu prevažamo psa – no, prav je že, da ima dovolj prostora oziroma se počuti kolikor toliko v redu. Tokrat spomnimo na dejstvo, da se ljudje drugače obnašajo za volanom, se bolje počutijo, so bolj previdni, če prevažajo v avtomobilu psa. Da psi, dobro, pomirjujoče, vplivajo na voznike, so pokazale raziskave. V tem je prav gotovo nekaj resnice, pritrjuje tudi Andrej Brglez. Zapeljemo se s Suzukijem SX4 s-cross, ki je opremljen z mehkim hibridom.
Dizel, bencin, zadnje čase še elektrika – to so osnovne pogonske možnosti, ki jih poznamo in so nam razumljive. Tudi za hibride ste vsi seveda slišali, mnogi nekatere tudi poznate, najbolj zagotovo toyotine, ki so na tržišču že več kot 20 let. Spomniti pa moramo, da je zdaj je precej proizvajalcev, ki ponujajo hibridna vozila in da so med njimi tudi kar precejšnje razlike. Ker je tudi oznak kar nekaj, se prav lahko med vsemi temi kraticami tudi z lahkoto zmedemo. Andrej Brglez razloži, da v osnovi poznamo tri hibridna vozila: hibridno električno vozilo, priključno hibridno električno vozilo in mehko električno hibridno vozilo. Posvetimo se tudi novemu vozilu, ki je za mnoge Slovence še vedno avtomobil številka ena, za mnoge že več kot 40 let. Golf morda za koga v zadnji osmi generaciji celo ne bo najboljši, je pa zagotovo s svojo digitaliziranostjo avtomobil prihodnosti, da ne rečemo avtomobil iz prihodnosti.
Doktorica Darja Topolšek s Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru je skupaj s študenti izpeljala raziskovalni projekt z naslovom Prometno varnostni vidik asistenčnih sistemov v osebnih avtomobilih. Ugotovljeno je bilo, da kupci premalo poznajo asistenčne sisteme. Kar zadeva prodajalce v avtomobilskih salonih, jih večina trdi, da sisteme dobro poznajo, v resnici pa njihovo znanje ni tako zelo široko in jih potencialnim kupcem premalo natančno predstavljajo. Pogosto so mnogi varnostni sistemi skupaj v paketu z še drugimi dodatki, ki jih sicer kupec ne bi izbral. Ugotovljeno je bilo tudi, da večina kupcev asistenčnim sistemom še ne zaupa. Andrej Brglez poudarja, da se mnogi kupci potem, ko določen sistem spoznajo in ga preizkusijo (recimo radarski tempomat) navdušijo nad njim in se jim zdi nujno, da ga imajo. Vozil nas je Nissanov novi mali posebnež juke, ki je večji in udobnejši od predhodnika.
Asistenčni sistemi v osebnih avtomobilih – na to temo smo na Valu 202 že marsikaj povedali. Logično je, da se zdaj večina sistemov, ki pomagajo pri vožnji, jo naredijo bolj varno, včasih tudi bolj zabavno, seli tudi v motocikle. A vozilo na dveh kolesih je vseeno drugačno, tako se vsega ne da enostavno preseliti iz avtomobilov v motocikle, na primer zaviranja v sili, ki je v avtomobilih zelo uporabno in učinkovito. Eden takih modernih športno potovalnih motociklov je prav gotovo tudi BMW z oznako R 1250 RS. Tega je preizkušal Marko Radmilovič. Več o asistenčnih sistemih pa pove Andrej Brglez.
Argumenti, ki so fordovo kugo v zadnjem desetletju naredili tako popularno, so prostornost, prilagodljivost in velika izbira tako različic opreme, kot izbire agregatov in menjalnikov. Pri novem Audiju A3 ob odpiranju vrat sistem izstopajočega opozori na nevarnost od zadaj – radar zaznava premikanje 70 metrov daleč. Pri Toyoti so predstavili proace city. Gre za vozilo, ki ga že poznamo iz skupine PSA, torej berlingo oziroma rifter, pa tudi Opel combo life sodi v to skupino ožjih sorodnikov. Na voljo sta dve dolžini, v tovorni različici je 3,3 oziroma 4,3 kubičnega metra prostora, tako lahko tovorna različica sprejme dve evropaleti. V potniški različici je pri obeh dolžinah možno izbrati 5 ali 7 sedežev.
Kako natančni smo lahko pri napovedovanju mobilnosti v prihodnosti? Vemo da bo tudi jutri pomembna. Celo ključna. Na kaj najprej pomislimo, ko rečemo, da bo popolnoma drugačna. Da bo elektrificirana. Pa povezana, deljena in avtonomna. Pa je to res vse kar lahko vemo o prihodni mobilnosti. Janez Martinčič in Andrej Brglez povesta, da vemo še veliko več, a da bo treba novo prihodnost najprej tudi živeti v posebnem mestu - laboratoriju, ki ga na Japonskem gradi Toyota in v katerem se bodo ljudje naučili živeti z roboti. Ne samo avtomobilskimi, ampak tudi s številnimi drugimi.
Med vsemi dobrotami, ki jih prinaša nova octavia, posebej omenimo, da je to prva Škoda s prikazovalnikom »head-up«, z elektronskim načinom pretikanja samodejnega menjalnika, prvič tudi s tripodročno klimatsko napravo, ponuja pa tudi matrične žaromete LED. Beležimo tudi prihod novega Suzukijevega ignisa. Zapeljal pa nas je Volkswagen tiguan "Allspace", ki je imeniten in prostoren prevoznik.
Mnogi od nas še niso pripravljeni, da bi izpustili volan svojega vozila iz rok in prepustili upravljanje robotu. A avtonomna vožnja se napoveduje, prihaja. Andrej Brglez poudarja, da sta poti v avtonomno vožnjo dve: prva, tehnološka, bo hitra, tista druga, ki se ima zgoditi v naših glavah, pa bo bolj počasna. Vozili smo Nissan X-trail z dizlom in bencinarjem. Volkswagen predstavlja novi arteon, tudi v različici Shooting Brake, Opel napoveduje prihod nove mokke.
Danes spet na kolo, pravzaprav ga bomo tokrat najprej pritrdili na nosilec na našem avtomobilu. Pri tem opravilu moramo biti kar natančni, saj ima vožnja s kolesom na strehi ali pač na nosilcu zadaj svoje zakonitosti. Pred vožnjo moramo preveriti tlak v pnevmatikah – dodatna obtežitev pač zahteva prilagoditev. Vožnja s kolesi na strehi ali na nosilcu zadaj pa nato zahteva tudi dodatno pozornost, saj se obnašanje vozila v določenih situacijah lahko kar občutno spremeni. O povpraševanju in primerni izbiri nosilcev za kolesa bo spregovoril Luka Bobnar iz Thule Store iz Ljubljane, naj moramo biti še posebej pozorni ob prevažanju koles na avtomobilu pa bo opozoril Andrej Brglez.
O prometu nikakor ne moremo razmišljati kot o nekakšni samostojni stvari, ki ne vpliva na druga področja družbenega življenja. Med karanteno smo lahko videli, kako hitro smo v mestih zadihali čistejši zrak, ker je bilo avtomobilov na cesti znatno manj. Podobno promet vpliva tudi na druga področja družbenega življenja. O tem, kako vpliva in kakšna prihodnost premikanja nas čaka, se je Jan Grilc pogovoril z Andrejem Brglezom, opazovalcem mobilnosti in strokovnim sodelavcem Vala 202 za področje prometa.
Korona virus je, kar zadeva avtomobilski trg, še najmanj škode povzročil na področju električnih vozil, kar je po svoje logično, saj povpraševanje za zdaj še krepko presega ponudbo. Ponekod se je v tem času povpraševanje po električnih vozilih celo občutno povečalo, recimo v Nemčiji. Pri nas trg električnih vozil trenutno obsega približno 2.000 vozil in raste iz leta v leto. Primož Lemež, ki že vrsto let pozorno spremlja razvoj trga električnih vozil, ugotavlja, da je pri nas infrastruktura več kot zadostna, nered pa vlada pri polnjenju baterij.
Neveljaven email naslov