Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kar zadeva sodelovanje Nemčije in Kitajske na področju trgovanja z avtomobili (beri izvoz nemških avtomobilov na Kitajsko), zna priti v bližnji prihodnosti do velikih sprememb.
Kar zadeva sodelovanje Nemčije in Kitajske na področju trgovanja z avtomobili (beri izvoz nemških avtomobilov na Kitajsko), zna priti v bližnji prihodnosti do velikih sprememb
Kaj pomeni avtomobilska industrija v Nemčiji in posredno tudi v Evropi, je znano. Spomnim se leta nazaj, ko je bil alfa in omega v koncernu VW gospod Piech, takrat je bilo javno znano, da lahko pokliče kanclerja kadarkoli in mu razloži, kako in kaj bi bilo treba, tako močna panoga je to tam. Podobno je bilo tudi za časa vladavine kanclerke Merklove, ki pa je interes oziroma usmeritev nemških avtomobilskih proizvajalcev in ponudnikov iz ZDA, ki so bile dolga leta najbolj pomembno tuje tržišče za Nemčijo, preusmerila na Kitajsko, ki je bila lačna nemških proizvodov. A zdaj se stvari spreminjajo. Tudi Nemčija se je zelo močno usmerila v razvoj in proizvodnjo električnih avtomobilov, a na tem področju so Kitajci izjemno močni in tudi Andrej Brglez se sprašuje, kaj bi se lahko zgodilo v bližnji prihodnosti – ne samo v Nemčiji, ampak tudi drugod…
Novi renaultov model conquest, ki se po večini drugih trgov imenuje arkana, je eden tistih avtomobilov, ki ga težko uvrstimo v določen segment avtomobilov, je pač nekaj posebnega, recimo, da nas še najbolj spominja na novi Citroenov C4. Sicer se baha z 20 centimetrsko oddaljenostjo od tal, kar zagotavlja malce bolj sproščeno vožnjo po manj prijaznih terenih (štirikolesnega pogona ni na voljo), a križanec s kupejevsko streho se vseeno bolj cestni kot terenski. Avtomobil je dolg dobre 4 metre in pol, kar zagotavlja prostorno notranjost, več kot 500 litrski prtljažnih pa je zaradi velikih dvižnih vrat zelo enostavno dostopen. Conquest je opremljen z večino pomagal, ki jih voznik potrebuje za varnejšo in udobnejšo vožnjo, v bistvu je počutje za volanom bolj ali manj znano iz drugih meganov. Kar zadeva pogonske možnosti, so se pri Renaultu odločili, da bo conquest prvi megane brez dizla. Vgrajujejo 1.3 litrski bencinski motor z blago hibridno tehnologijo, druga možnost pa je hibridni pogon – se pravi kombinacija 1.6 litrskega bencinskega motorja in elektromotorja, ki ponudi 106 kilovatov sistemske moči. Avtomobil je nekaj malega sposoben peljati tudi samo na elelktriko. Še to povejmo – vse različice conquesta so pri nas serijsko opremljene s samodejnim menjalnikom. Cene za model conquest se začno pri nekaj več kot 23 tisočakih, kar pomeni, da je nekaj tisočakov dražji v primerjavi s kombilimuzino ali karavanskim grandtourjem.
O prihodu še enega Hyundaievega križanca smo pred časom že poročali, zdaj smo bayona spoznali še nekoliko podrobneje. Nastal je na podlagi modela i20, a so ga oblikovali nekoliko bolj drzno, je pa tudi daljši in seveda nekaj centimetrov višji. To se pozna tudi pri prostoru za potnike in prtljažniku, ki je z več kot 400 litri med prostornejšimi. Tudi bayon je seveda v dobršni meri digitaliziran, a smo se spet prepričali, da so nekatera mehanska stikala, ki so ostala, še vedno dobrodošla in praktična. Motorna paleta je – pričakovano samo bencinska. Testni avtomobil je poganjal litrski trivaljnik s prisilnim polnjenjem, ki zmore 88 kilovatov moči. Agregatu, ki omogoča živahno vožnjo, pomaga malce zmanjševati škodljive izpuste inteligentni 6-stopenjski ročni menjalnik, pomoč pri tem pa daje tudi blaga hibridna tehnologija, ki za uporabnika tako ni zaznavna, jo pa srečamo tako rekoč že na vsakem koraku. Hyundai bayon, ki je sicer kakšen centimeter manjši v primerjavi s sorodnico kono, je torej še popestril paleto Hyundaievih križancev oziroma športnih terencev. Osnovni model je na voljo za 15 tisočakov in pol, testni z omenjenim motorjem in višjim nivojem opreme pa kljub popustu ne more pod 20 tisočakov. Hyundai pa že pošilja na tržišče tudi električnega novinca, ki smo ga spoznali ravno v teh dneh.
Hyundaijev prvi model nove podznamke ioniq prihaja med konkurente kot so VW ID.3 in ID.4, Škoda enyaq in Ford mustang mach-e. Na videz ioniq 5 izgleda kar malo futuristično, sicer pa gre za izjemno prostorno vozilo, kar napoveduje kar trimetrska medosna razdalja. Zadnja klop je vzdolžno pomična za bodrih 13 centimetrov, naslonjala prednjih sedežev je možno popolnoma poklopiti, prtljažnik v osnovi meri 527 litrov. Notranjost je seveda digitalna, v njej sta nameščena dva 12-palčna zaslona, projicirni zaslon na vetrobranskem steklu je velik kar 44 palcev. Ioniq 5 je prav gotovo med najnaprednejšimi vozili ta hip, tudi kar zadeva asistenčne sisteme za varnost. Omogoča drugo stopnjo avtonomne vožnje. Osnovni zadaj vgrajeni motor z manjšo baterijo zmore 125 kilovatov moči, z večjo pa 160. Obe bateriji sta z dvema elektromotorjema na voljo tudi za štirikolesno gnani ioniq 5 – moč je ali 173 ali pa 225 kilovatov. Ioniqu 5 je omogočen tudi dostop do hitrih 350-kilovatnih polnilnic Ionity, kje je dovolj 18 minut, da se baterija napolni z 10 do 80 odstotkov kapacitete, torej je za 100 kilometrov vožnje dovolj le pet minut polnjenja. Večja baterija naj bi napolnjena omogočala doseg do 481 kilometrov. Še ena zanimivost – ioniq 5 je opremljen tudi z zunanjo polnilnico, na katero lahko priklopimo več električnih naprav. Še cena – ta se (brez vštete finančne vzpodbude) začne pri 43.500 evrih. Prihodnje leto pride limuzina ioniq 6, nato pa še velik športni terenec ioniq 7.
Pred dnevi pa se je k nam pripeljal še en nov električni avtomobil, in sicer iz Stuttgarta. Gre za najmanjšega, torej za vstopni model v seriji Mercedes-Benzovih električnih vozil z oznako EQA, kar pomeni povezavo z modelom GLA. Na cesti ga bomo prepoznali po svetlobnem pasu med žarometoma, zadaj pa so čez celotno širino avtomobila razpotegnjene luči. V notranjosti izstopa prikazovalnik, sestavljen iz dveh velikih digitalnih zaslonov, prtljažnik je zaradi pogonske zasnove v primerjavi z modelom GLA nekoliko manjši. Osnovni je EQA 250, ki ponuja 140 kilovatov moči, štirikolesno gnana pa sta EQA 300 in EQA 350 4Matic, ki zmoreta 169 oziroma 215 kilovatov. Na hitri polnilnici bomo baterijo do 80 odstotkov kapacitete napolnili v pol ure, doseg s polno baterijo pa naj bi bil 426 kilometrov. Cene se začnejo pri 55.200 evrih – brez upoštevanja subvencije. Tudi slovenskim uporabnikom bo kmalu na voljo storitev Mercedes Me Charge, ki bo poenostavila polnjenje z elektriko na javnih polnilnicah.
868 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Kar zadeva sodelovanje Nemčije in Kitajske na področju trgovanja z avtomobili (beri izvoz nemških avtomobilov na Kitajsko), zna priti v bližnji prihodnosti do velikih sprememb.
Kar zadeva sodelovanje Nemčije in Kitajske na področju trgovanja z avtomobili (beri izvoz nemških avtomobilov na Kitajsko), zna priti v bližnji prihodnosti do velikih sprememb
Kaj pomeni avtomobilska industrija v Nemčiji in posredno tudi v Evropi, je znano. Spomnim se leta nazaj, ko je bil alfa in omega v koncernu VW gospod Piech, takrat je bilo javno znano, da lahko pokliče kanclerja kadarkoli in mu razloži, kako in kaj bi bilo treba, tako močna panoga je to tam. Podobno je bilo tudi za časa vladavine kanclerke Merklove, ki pa je interes oziroma usmeritev nemških avtomobilskih proizvajalcev in ponudnikov iz ZDA, ki so bile dolga leta najbolj pomembno tuje tržišče za Nemčijo, preusmerila na Kitajsko, ki je bila lačna nemških proizvodov. A zdaj se stvari spreminjajo. Tudi Nemčija se je zelo močno usmerila v razvoj in proizvodnjo električnih avtomobilov, a na tem področju so Kitajci izjemno močni in tudi Andrej Brglez se sprašuje, kaj bi se lahko zgodilo v bližnji prihodnosti – ne samo v Nemčiji, ampak tudi drugod…
Novi renaultov model conquest, ki se po večini drugih trgov imenuje arkana, je eden tistih avtomobilov, ki ga težko uvrstimo v določen segment avtomobilov, je pač nekaj posebnega, recimo, da nas še najbolj spominja na novi Citroenov C4. Sicer se baha z 20 centimetrsko oddaljenostjo od tal, kar zagotavlja malce bolj sproščeno vožnjo po manj prijaznih terenih (štirikolesnega pogona ni na voljo), a križanec s kupejevsko streho se vseeno bolj cestni kot terenski. Avtomobil je dolg dobre 4 metre in pol, kar zagotavlja prostorno notranjost, več kot 500 litrski prtljažnih pa je zaradi velikih dvižnih vrat zelo enostavno dostopen. Conquest je opremljen z večino pomagal, ki jih voznik potrebuje za varnejšo in udobnejšo vožnjo, v bistvu je počutje za volanom bolj ali manj znano iz drugih meganov. Kar zadeva pogonske možnosti, so se pri Renaultu odločili, da bo conquest prvi megane brez dizla. Vgrajujejo 1.3 litrski bencinski motor z blago hibridno tehnologijo, druga možnost pa je hibridni pogon – se pravi kombinacija 1.6 litrskega bencinskega motorja in elektromotorja, ki ponudi 106 kilovatov sistemske moči. Avtomobil je nekaj malega sposoben peljati tudi samo na elelktriko. Še to povejmo – vse različice conquesta so pri nas serijsko opremljene s samodejnim menjalnikom. Cene za model conquest se začno pri nekaj več kot 23 tisočakih, kar pomeni, da je nekaj tisočakov dražji v primerjavi s kombilimuzino ali karavanskim grandtourjem.
O prihodu še enega Hyundaievega križanca smo pred časom že poročali, zdaj smo bayona spoznali še nekoliko podrobneje. Nastal je na podlagi modela i20, a so ga oblikovali nekoliko bolj drzno, je pa tudi daljši in seveda nekaj centimetrov višji. To se pozna tudi pri prostoru za potnike in prtljažniku, ki je z več kot 400 litri med prostornejšimi. Tudi bayon je seveda v dobršni meri digitaliziran, a smo se spet prepričali, da so nekatera mehanska stikala, ki so ostala, še vedno dobrodošla in praktična. Motorna paleta je – pričakovano samo bencinska. Testni avtomobil je poganjal litrski trivaljnik s prisilnim polnjenjem, ki zmore 88 kilovatov moči. Agregatu, ki omogoča živahno vožnjo, pomaga malce zmanjševati škodljive izpuste inteligentni 6-stopenjski ročni menjalnik, pomoč pri tem pa daje tudi blaga hibridna tehnologija, ki za uporabnika tako ni zaznavna, jo pa srečamo tako rekoč že na vsakem koraku. Hyundai bayon, ki je sicer kakšen centimeter manjši v primerjavi s sorodnico kono, je torej še popestril paleto Hyundaievih križancev oziroma športnih terencev. Osnovni model je na voljo za 15 tisočakov in pol, testni z omenjenim motorjem in višjim nivojem opreme pa kljub popustu ne more pod 20 tisočakov. Hyundai pa že pošilja na tržišče tudi električnega novinca, ki smo ga spoznali ravno v teh dneh.
Hyundaijev prvi model nove podznamke ioniq prihaja med konkurente kot so VW ID.3 in ID.4, Škoda enyaq in Ford mustang mach-e. Na videz ioniq 5 izgleda kar malo futuristično, sicer pa gre za izjemno prostorno vozilo, kar napoveduje kar trimetrska medosna razdalja. Zadnja klop je vzdolžno pomična za bodrih 13 centimetrov, naslonjala prednjih sedežev je možno popolnoma poklopiti, prtljažnik v osnovi meri 527 litrov. Notranjost je seveda digitalna, v njej sta nameščena dva 12-palčna zaslona, projicirni zaslon na vetrobranskem steklu je velik kar 44 palcev. Ioniq 5 je prav gotovo med najnaprednejšimi vozili ta hip, tudi kar zadeva asistenčne sisteme za varnost. Omogoča drugo stopnjo avtonomne vožnje. Osnovni zadaj vgrajeni motor z manjšo baterijo zmore 125 kilovatov moči, z večjo pa 160. Obe bateriji sta z dvema elektromotorjema na voljo tudi za štirikolesno gnani ioniq 5 – moč je ali 173 ali pa 225 kilovatov. Ioniqu 5 je omogočen tudi dostop do hitrih 350-kilovatnih polnilnic Ionity, kje je dovolj 18 minut, da se baterija napolni z 10 do 80 odstotkov kapacitete, torej je za 100 kilometrov vožnje dovolj le pet minut polnjenja. Večja baterija naj bi napolnjena omogočala doseg do 481 kilometrov. Še ena zanimivost – ioniq 5 je opremljen tudi z zunanjo polnilnico, na katero lahko priklopimo več električnih naprav. Še cena – ta se (brez vštete finančne vzpodbude) začne pri 43.500 evrih. Prihodnje leto pride limuzina ioniq 6, nato pa še velik športni terenec ioniq 7.
Pred dnevi pa se je k nam pripeljal še en nov električni avtomobil, in sicer iz Stuttgarta. Gre za najmanjšega, torej za vstopni model v seriji Mercedes-Benzovih električnih vozil z oznako EQA, kar pomeni povezavo z modelom GLA. Na cesti ga bomo prepoznali po svetlobnem pasu med žarometoma, zadaj pa so čez celotno širino avtomobila razpotegnjene luči. V notranjosti izstopa prikazovalnik, sestavljen iz dveh velikih digitalnih zaslonov, prtljažnik je zaradi pogonske zasnove v primerjavi z modelom GLA nekoliko manjši. Osnovni je EQA 250, ki ponuja 140 kilovatov moči, štirikolesno gnana pa sta EQA 300 in EQA 350 4Matic, ki zmoreta 169 oziroma 215 kilovatov. Na hitri polnilnici bomo baterijo do 80 odstotkov kapacitete napolnili v pol ure, doseg s polno baterijo pa naj bi bil 426 kilometrov. Cene se začnejo pri 55.200 evrih – brez upoštevanja subvencije. Tudi slovenskim uporabnikom bo kmalu na voljo storitev Mercedes Me Charge, ki bo poenostavila polnjenje z elektriko na javnih polnilnicah.
Tranzicija v mobilnosti se napoveduje že nekaj časa, na različne načine. Nekatere spremembe se že dogajajo, druge se nakazujejo, kako hitro bo vse skupaj šlo, še ne vemo. Da se nekatere stvari (tudi v mobilnosti) prvič zgodijo v ZDA in potem pljusknejo v Evropo, tudi tega smo že vajeni. No, pred kratkim je prvi mož Forda na nek način napovedal, da bo spremenil način prodaje oziroma pritisnil na svoje prodajalce, ker so se razmere na trgu spremenile, prodajalci pa so se spretno prilagodili in predvsem občutno dvignili cene avtomobilom. A da bi Ford, ki je začel s prodajo preko posrednikov, zdaj odrezal roko, ki ga hrani, ne bo šlo, pravi Andrej Brglez.
Industrija kamp prikolic in avtodomov v zadnjih letih izjemno raste, tako je tudi uporabnikov vedno več. Nekateri jih kupujejo, drugi si jih izposojajo, tretji spet si kar sami predelajo različna prevozna sredstva. Novi hipijevski potovalni duh se pojavlja, a je precej drugačen od tistega, ki je bil v modi pred desetletji. Zdaj mora biti vse pri roki, udobno in moderno, pa čeprav je uradni moto, da se vračamo k naravi.
Pred dnevi je evropski parlament sprejel uredbo, po kateri se po letu 2035 ne bo smelo več proizvajati in prodajati vozil z motorji na notranje izgorevanje. Reakcije so bile po Evropskih državah kar burne, slišali smo že številne odmeve, ob tem se pojavlja kopica vprašanj in dilem. Lani je bil recimo delež prodanih električnih vozil pri nas triodstoten. Da bi v 13 letih narastel na sto odstotkov, se nam res zdi utopično. A vendar, uredba je bila sprejeta in treba se je usmeriti k približevanju temu cilju. Andrej Brglez komentira nekatere odzive. Električni clio bi že danes kupil vsak - če bi stal 15 tisočakov in če bi nudil enako uslugo kot danes bencinski. Treba je gledati kar precej naprej, še dlje od leta 2035, določiti strategijo, smer razvoja mobilnosti dvajset in še več let naprej in temu s sprotnimi prilagajanji slediti.
Naš Val 202 je praznoval 50 let, naša oddaja pa je tista, ki prav gotovo povezuje radio in mobilnost. Radijski sprejemniki v avtomobilih so seveda bili že davno prej, preden je začel oddajati Val 202. Andrej Brglez je zato malo pobrskal 100 in več let nazaj in se prepričal, da se je kmalu po rojstvu avtomobilov pojavil tudi avtoradio. Tam nekje v času, ko je začel Val 202 se je tudi bolj intenzivno začelo vgrajevati v avtomobile tudi radijske sprejemnike. Danes imajo tovarniško vgrajene vsi avtomobili.
Anatomija motoristove vožnje, to je bila tema, iskanje odgovorov na vprašanja, ki jih skopa statistika ne ponudi.
Danes najprej med mlade voznike. Veseli nas, da je AMZS spet uspelo organizirati in izpeljati Izbor za najboljšo mlado voznico in najboljšega mladega voznika Slovenije. Tokrat sta v finalu, ki je potekalo v AMZS centru varne vožnje na Vranskem, največ znanja in spretnosti pokazala 20-letna Ljubljančanka Anja Kren in Urban Ostrež iz Jevnice. Statistika sicer beleži, da mladi zadnje čase vozijo varneje, da promet dojemajo drugače.
Kupili smo nov avtomobil, ki je določen čas v garanciji in v tem času ga velika večina vozi na servis k pooblaščenim serviserjem. Tudi če kupimo rabljenega, je seveda pomembno, kako in kje je bil servisiran in kam ga bomo potem mi vozili. Nepooblaščeni oziroma neodvisni serviserji lahko nudijo enako oziroma zelo podobno uslugo kot pooblaščeni, ki pa je lahko cenejša. Vse to je seveda sprejemljivo, lahko pa nas dobijo v roke t.i. serviserji, ki delajo v garažah in pod kozolci – tu pa je potrebna previdnost, opozarja Andrej Brglez.
Kupili smo nov avtomobil, ki je določen čas v garanciji in v tem času ga velika večina vozi na servis k pooblaščenim serviserjem. Tudi če kupimo rabljenega, je seveda pomembno, kako in kje je bil servisiran in kam ga bomo potem mi vozili. Nepooblaščeni oziroma neodvisni serviserji lahko nudijo enako oziroma zelo podobno uslugo kot pooblaščeni, ki pa je lahko cenejša. Vse to je seveda sprejemljivo, lahko pa nas dobijo v roke t.i. serviserji, ki delajo v garažah in pod kozolci – tu pa je potrebna previdnost, opozarja Andrej Brglez.
Prvi maj letos ni bil samo praznik dela ampak tudi dan, ko so se dvignile cene goriva – no, niso se dvignile, ampak so nam jih dvignili, in to kar krepko. Pa so jih potem hitro še enkrat popravili – navzgor, seveda. In zdaj že kar vsak dan, ko se zjutraj zbudimo, preverimo, če jih niso že spet, ker se nam zdi, da se bo zgodil še kakšen dvig. Andrej Brglez razmišlja oziroma kar trdi, da so se spremembe cen goriva vedno zrcalile tudi pri proizvajalcih avtomobilov, pri razvoju tehnologij… Sicer pa je oblikovanje cen goriva kompleksna zadeva, ob tem je treba misliti na sto stvari. Vsekakor pa za dvig cene ni kriv prodajalec na bencinskem servisu, država je tista, ki ima v roki škarje in platno.
Mnogi avtomobili imajo dandanes prisekane volane, ob tem, da niso več okrogli, pa so tudi založeni s kopico raznih gumbov in stikal. Posvetili se bomo voznikovemu delovnemu okolju, položaju za volanom, predvsem pravzaprav volanu samemu. Pred 100 in več leti je bil volan res samo orodje, sredstvo, s katerim so krmilili levo in desno. In bil je okrogel. Danes je seveda marsikaj drugače. Volani so manjši, tudi sploh ni več nujno, da so okrogli, mnogi avtomobili imajo prisekane, predvsem pa volan v avtu še zdaleč ni več samo zato, da bi z njim zavijali levo in desno. Kar zadeva voznikovo delavno okolje, pa so še posebno inovativni pri Peugeotu, kjer so s t.i. i-Cockpitom poskrbeli za malo drugačen položaj voznika za volanom oziroma na drugačen pogled na armaturo. Andrej Brglez pa tudi spomni, da tisti prvi avtomobili volana sploh niso imeli.
Z razvojem tehnologij v avtomobilski industriji se večajo tudi možnosti invalidov, da postanejo samostojni vozniki. Mobilnost seveda krepko pripomore tudi k večji vključenosti v družbo. A težava je, da je še vedno veliko tistih, ki se ne zavedajo pomembnosti zadostnega zagotovljenega prostora za vstop oziroma izstop invalida iz vozila. V društvu za mobilnost invalidov Moja pot so tako na platformi YouTube objavili štiri spote, ki opozarjajo na omenjeno problematiko. No, nekateri še vedno parkirajo na mestih označenih za invalide, a Andrej Brglez opozarja, da ni težava samo v tem. Nekateri parkirajo tik ob rumeni črti ali celo s kolesi na njej in že s tem invalidom povzročajo težave. Mnogi premalokrat pomislimo na to.
Renaultev električni megane, ki so nam ga predstavili v teh dneh, prinaša s seboj tudi kartico za polnjenje, ki zajema 500 polnilnih mest pri nas, z njo pa lahko polnimo baterijo tudi na mnogih polnilnih mestih v tujini. A polnjenje je le ena izmed tegob, s katerimi se spoprijemajo uporabniki električnih avtomobilov, vprašanj in dilem je še kar nekaj, razmišlja tudi Andrej Brglez. Zapeljemo Mitsubishijevega križanca eclipse cross in mazdo3 ter poročamo o predstavitvi Citroenovega berlinga in Renaultevega novega električnega megana.
Danes je veliko avtov, velika večina pravzaprav, ki zbirajo raznorazne podatke. Ta dostop do podatkov je bil včasih omejen le na delovanje motorja, števila prevoženih kilometrov, in je bil namenjen samo uslužbencem na servisih. Danes se je ta nabor podatkov zelo razširil, z modernimi tehnologijami lahko dostopamo do mnogih podatkov, seveda pa po drugi strani tudi mi razkrivamo marsikaj o sebi, o svoji vožnji. Na tem področju prihaja do pobud, da naši podatki ne bi bili kar tako dostopni, imajo neko vrednost in so v bistvu naša last in ne last tistega, ki jih zbira in potem razpolaga z njimi. Andrej Brglez razlaga, da bi morali lastniki avtomobilov na nek način tržiti te podatke.
Težave – take in drugačne se zadnje čase kopičijo na mnogih področjih našega življenja, a ker se v naših minutah ukvarjamo predvsem z mobilnostjo oziroma z vsem, kar je z njo povezano, bomo spomnili na nekatera dejstva, ki zadevajo to področje. Nad vse, kar se je kopičilo in povzročalo težave v avtomobilski industriji, se je zdaj zgrnila še vojna na evropskih tleh, ki ima in bo še imela izjemno negativne posledice, ki jih bomo čutili še kar nekaj časa. Andrej Brglez nas spomni, da ima bivša Sovjetska zveza (tudi z Ukrajino) bogato zgodovino, kar zadeva avtomobilsko industrijo. Tako Rusija kot Ukrajina sta bogati s surovinami, ki so pomembne za proizvodnjo avtomobilov, poleg tega se tam proizvaja (ali se je proizvajalo) nekatere komponente, ki so bistvene za delovanje avtomobilov. Motnje v proizvodnji teh imajo za posledico, da se avtomobili proizvajajo v manjših količinah ter se zato tudi dražijo.
Če omenimo deljeno mobilnost, potem običajno pomislimo na večja mesta, kjer je na kupu večje število uporabnikov, ki lahko uporabljajo isto vozilo, tam se ta način mobilnosti zdi nekako najbolj logičen. V posoškem razvojnem centru pa so izvedli zanimiv projekt, nekakšen test uporabnosti e-vozil in uporabniško izkušnjo vožnje v hribovitem okolju Julijskih Alp. Miran Kristan iz posoškega razvojnega centra razlaga, da ne gre samo za izkušnjo domačinov, ker se v dolino Soče v sezoni zgrnejo tudi trume turistov. Ker gre za občutljivo naravno okolje, je še posebej za pozdravit tovrstno razmišljanje, tak poskus delitve mobilnosti, razmišlja Andrej Brglez.
Kolesarji, varno v sezono – tako so naslovili organizatorji novinarsko konferenco pred prihodom pomladi, ko se na ceste vsujejo kolesarji. Sicer naj bi vsi udeleženci v prometu, ne samo kolesarji, skupaj nekako spodbujali zavedanje, da brez spoštovanja in skrbnosti drug do drugega pri prizadevanjih za nadaljnje izboljšanje prometne varnosti ne bo napredka. Zdaj so bili torej posebej izpostavljeni kolesarji. Na cesti jih je vedno več in posledično je tako tudi več nevarnosti zanje, pa tudi za druge na cesti. Opažanja policistov so, da je nesreč - logično, vedno več, da je tudi pijanih kolesarjev vedno več, pa da predvsem starejši uporabniki električnih koles dostikrat precenjujejo svoje zmožnosti oziroma podcenjujejo zmogljivosti koles. Generalni sekretar AMZS Jure Kostanjšek pa opozarja, da če na cesti ne bomo upoštevali eden drugega, bo naša mobilnost precej manj prijazna in varna kot bi lahko bila.
Izbor Najboljši za volanom – zdaj vas prav gotovo že velika večina ve, za kakšno akcijo gre. Poteka že nekaj let v organizaciji AMZS, dobiva pa tudi mednarodne razsežnosti. Spletni test za letošnjo izvedbo je v teku, potem bo polfinale in na koncu še finale. Zmagovalca gresta potem jeseni v Madrid na Evropski izbor. Dosedanji udeleženci poudarjajo, da ne gre samo za tekmovanje in pridobivanje izkušenj, ampak tudi za druženje in sklepanje novih prijateljstev – to potrjuje tudi vodja področja varne mobilnosti pri AMZS Erik Logar. Prav gotovo pa tej akciji lahko pripišemo tudi nekaj zaslug za to, da so mladi za volanom v zadnjih letih bolj razsodni in povzročijo manj prometnih nesreč.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Potem ko so se pojavili avtomobili, so snovalci začeli razmišljati, kako voziti ponoči. Od sveč in raznih svetilk, ki so jih pritrjevali na sprednji del vozila, so potem začeli žaromete vgrajevati v karoserijo. Danes poznamo LED in lasersko tehnologijo, žarometi se samodejno prilagajajo, ponoči nam dobesedno naredijo dan. Oblikovalci se igrajo z oblikami, dobri žarometi pa seveda pomenijo več varnosti.
Fordov grand tourneo connect active je izjemno primeren za popotovanja - tudi zaradi prtljažnega prostora, ki ga lahko iz osnovnih 1500 litrov povečamo na več kot 2700 litrov. Renaultov električni twingo je namenjen tistim, ki lahko polnijo baterijo na domači vtičnici in je primeren za krajše poti. Rodila se je električna cupra z imenom born.
Neveljaven email naslov