Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenijo je v teh dneh za nekaj ur obiskal toyotin avtomobil mirai. Tisti, ki kolikor toliko spremljate dogajanje v svetu avtomobilizma, veste, da gre za vozilo, ki ga poganja vodik oziroma električna energija, ki jo ta proizvaja. Andrej Brglez ga je imel priložnost malo zapeljati. Mirai je pred časom postavil svojevrsten rekord, z rezervoarjem, ki ga je moč napolniti v petih minutah, je prevozil več kot 1000 kilometrov. Andrej Brglez nas spomni, da je bilo avtomobilov, ki jih poganja vodik oziroma elektrika, v zgodovini že veliko. Morda pa zdaj prihaja čas, ko bo vodik postal eno resnejših pogonskih sredstev. Da pa je infrastruktura problematična, opozarja Stephan Herbst, ki je pri Toyoti generalni direktor programa vodikovega pogona in ki je spremljal miraija na obisku v Sloveniji.
Da je infrastruktura problematična, potrjuje tudi Stephan Herbst, ki je pri Toyoti vodja programa vodikovega pogona in ki je spremljal Toyoto mirai na obisku v Sloveniji
Slovenijo je v teh dneh za nekaj ur obiskal toyotin avtomobil mirai. Tisti, ki kolikor toliko spremljate dogajanje v svetu avtomobilizma, veste, da gre za vozilo, ki ga poganja vodik oziroma električna energija, ki jo ta proizvaja. Andrej Brglez ga je imel priložnost malo zapeljati. Mirai je pred časom postavil svojevrsten rekord, z rezervoarjem, ki ga je moč napolniti v petih minutah, je prevozil več kot 1000 kilometrov. Andrej Brglez nas spomni, da je bilo avtomobilov, ki jih poganja vodik oziroma elektrika, v zgodovini že veliko. Morda pa zdaj prihaja čas, ko bo vodik postal eno resnejših pogonskih sredstev. Da pa je infrastruktura problematična, opozarja Stephan Herbst, ki je pri Toyoti generalni direktor programa vodikovega pogona in ki je spremljal miraija na obisku v Sloveniji.
Danes se za nekaj trenutkov posvetimo dvema vznemirljivima avtomobiloma, ki domujeta pod isto bavarsko streho. Prvi je Mini. Tokrat nas je zapeljal trivratni model One First Edition, ki je prirejen posebej za naš trg. Poganja ga trivaljni 1,5 litrski turbo bencinski motor s 55 kilovati moči, ki je povezan s šeststopenjskim ročnim menjalnikom. Priznamo lahko, da je avtomobil tudi s tem najšibkejšim agregatom še vedno dovolj živahen in ohranja dobršen del dinamike, ki je značilna za ta ikonični avtomobil. Atraktivni videz poudarjajo LED žarometi in zadnje LED luči v obliki Union Jack, sicer pa je Mini 20 let po vstopu na trg v moderni generaciji že v osnovi opremljen dokaj bogato, kar od premijskega avtomobila tudi pričakujemo. Karizmatičen avtomobil, ki zna povedati tudi s ceno, kam spada, je v tej prirejeni ponudbi vseeno dostopnejši – na voljo je za 18 tisočakov. Kmalu nas obišče še električni Mini.
BMW je na tržišče poslal štirico, ki omogoča vožnjo zgoraj brez. Platnena streha se dvigne oziroma pospravi v 18 sekundah – s pomočjo elektrike seveda, lahko tudi med vožnjo do hitrosti 50 km/h. Poudariti je treba, da je streha odlično izolirana in da je počutje v kabini povsem primerljivo s tistim pod trdno streho. Ko pa se vozimo zgoraj brez, pa je to za nekatere tako in tako neponovljivo doživetje. No, posebno doživetje z avtomobilom z oznako M 440i je tudi sicer. Označba pove, da je vozilo opremljeno s trilitrskim turbobencinskim šestvaljnikom z 275 kilovati moči. Avtomobil je torej lahko zelo športen in glasen (hitrost do 100 km/h doseže v manj kot petih sekundah), v varčnem režimu pa tudi zelo tih in prijazen. Osemstopenjski samodejni menjalnik smo že pohvalili, za še bolj zanesljivo obnašanje vozila pa skrbi še štirikolesni pogon Xdrive.
Brezhibno izdelan nemški prestižnež ima – podobno kot tudi ostalo sorodstvo z oznako BMW – praktično samo eno pomanjkljivost: ceno. Če osnovnemu, ki stane 75 tisočakov, dodajo še nekaj priboljškov, recimo večja platišča, še bolj vrhunsko ozvočenje, aktivno prezračevanje sprednjih sedežev in še kakšno malenkost, cena naraste na 90 tisočakov.
Ne prehitro dvigovati nosu, če gremo zdaj iz Nemčije na Kitajsko. Da so tamkajšnji proizvajalci in ponudniki električnih vozil uspešni in prodorni, smo že večkrat omenjali. S pomočjo Planet Solarja, ki se ukvarja s ponudbo sončnih elektrarn in električnih polnilnih postaj, so k nam začela prihajati električna vozila kitajskih proizvajalcev. Pred časom smo že spoznali MG ZS, zdaj imajo v ponudbi še večjega športnega terenca MG marvel, pa dostavno vozilo maxus in še enega športnega terenca znamke Aiways. Prihodnje leto imajo v načrtu pri nas prodati več sto vozil. Kitajci na elektriko torej prihajajo.
Pijančki za volanom. Kako jih prestaviti na zadnje sedeže? Za konec še o iniciativi Heroji furajo v pižamah, ki gre v peto leto in v kateri imajo glavno besedo mladi. Mladi vozniki med 15. in 24. letom starosti so namreč v nekaj letih naredili izjemen napredek in niso več v vrhu med povzročitelji prometnih nesreč pod vplivom alkohola v Sloveniji. Zdaj so to tisti med 35. in 44. letom starosti, pripoveduje David Razboršek iz Zavoda Vozim. Zagnali so tudi novo kampanjo "Herojski vau'čer" in želijo, da bi ta preplavil splet. Herojski vau'čer lahko ustvari vsak sam na www.heroji.si in ga podari najbližjim z iskrenim pozivom, da ga lahko pokličejo kadarkoli, ko bo potreboval varen prevoz domov.
868 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Slovenijo je v teh dneh za nekaj ur obiskal toyotin avtomobil mirai. Tisti, ki kolikor toliko spremljate dogajanje v svetu avtomobilizma, veste, da gre za vozilo, ki ga poganja vodik oziroma električna energija, ki jo ta proizvaja. Andrej Brglez ga je imel priložnost malo zapeljati. Mirai je pred časom postavil svojevrsten rekord, z rezervoarjem, ki ga je moč napolniti v petih minutah, je prevozil več kot 1000 kilometrov. Andrej Brglez nas spomni, da je bilo avtomobilov, ki jih poganja vodik oziroma elektrika, v zgodovini že veliko. Morda pa zdaj prihaja čas, ko bo vodik postal eno resnejših pogonskih sredstev. Da pa je infrastruktura problematična, opozarja Stephan Herbst, ki je pri Toyoti generalni direktor programa vodikovega pogona in ki je spremljal miraija na obisku v Sloveniji.
Da je infrastruktura problematična, potrjuje tudi Stephan Herbst, ki je pri Toyoti vodja programa vodikovega pogona in ki je spremljal Toyoto mirai na obisku v Sloveniji
Slovenijo je v teh dneh za nekaj ur obiskal toyotin avtomobil mirai. Tisti, ki kolikor toliko spremljate dogajanje v svetu avtomobilizma, veste, da gre za vozilo, ki ga poganja vodik oziroma električna energija, ki jo ta proizvaja. Andrej Brglez ga je imel priložnost malo zapeljati. Mirai je pred časom postavil svojevrsten rekord, z rezervoarjem, ki ga je moč napolniti v petih minutah, je prevozil več kot 1000 kilometrov. Andrej Brglez nas spomni, da je bilo avtomobilov, ki jih poganja vodik oziroma elektrika, v zgodovini že veliko. Morda pa zdaj prihaja čas, ko bo vodik postal eno resnejših pogonskih sredstev. Da pa je infrastruktura problematična, opozarja Stephan Herbst, ki je pri Toyoti generalni direktor programa vodikovega pogona in ki je spremljal miraija na obisku v Sloveniji.
Danes se za nekaj trenutkov posvetimo dvema vznemirljivima avtomobiloma, ki domujeta pod isto bavarsko streho. Prvi je Mini. Tokrat nas je zapeljal trivratni model One First Edition, ki je prirejen posebej za naš trg. Poganja ga trivaljni 1,5 litrski turbo bencinski motor s 55 kilovati moči, ki je povezan s šeststopenjskim ročnim menjalnikom. Priznamo lahko, da je avtomobil tudi s tem najšibkejšim agregatom še vedno dovolj živahen in ohranja dobršen del dinamike, ki je značilna za ta ikonični avtomobil. Atraktivni videz poudarjajo LED žarometi in zadnje LED luči v obliki Union Jack, sicer pa je Mini 20 let po vstopu na trg v moderni generaciji že v osnovi opremljen dokaj bogato, kar od premijskega avtomobila tudi pričakujemo. Karizmatičen avtomobil, ki zna povedati tudi s ceno, kam spada, je v tej prirejeni ponudbi vseeno dostopnejši – na voljo je za 18 tisočakov. Kmalu nas obišče še električni Mini.
BMW je na tržišče poslal štirico, ki omogoča vožnjo zgoraj brez. Platnena streha se dvigne oziroma pospravi v 18 sekundah – s pomočjo elektrike seveda, lahko tudi med vožnjo do hitrosti 50 km/h. Poudariti je treba, da je streha odlično izolirana in da je počutje v kabini povsem primerljivo s tistim pod trdno streho. Ko pa se vozimo zgoraj brez, pa je to za nekatere tako in tako neponovljivo doživetje. No, posebno doživetje z avtomobilom z oznako M 440i je tudi sicer. Označba pove, da je vozilo opremljeno s trilitrskim turbobencinskim šestvaljnikom z 275 kilovati moči. Avtomobil je torej lahko zelo športen in glasen (hitrost do 100 km/h doseže v manj kot petih sekundah), v varčnem režimu pa tudi zelo tih in prijazen. Osemstopenjski samodejni menjalnik smo že pohvalili, za še bolj zanesljivo obnašanje vozila pa skrbi še štirikolesni pogon Xdrive.
Brezhibno izdelan nemški prestižnež ima – podobno kot tudi ostalo sorodstvo z oznako BMW – praktično samo eno pomanjkljivost: ceno. Če osnovnemu, ki stane 75 tisočakov, dodajo še nekaj priboljškov, recimo večja platišča, še bolj vrhunsko ozvočenje, aktivno prezračevanje sprednjih sedežev in še kakšno malenkost, cena naraste na 90 tisočakov.
Ne prehitro dvigovati nosu, če gremo zdaj iz Nemčije na Kitajsko. Da so tamkajšnji proizvajalci in ponudniki električnih vozil uspešni in prodorni, smo že večkrat omenjali. S pomočjo Planet Solarja, ki se ukvarja s ponudbo sončnih elektrarn in električnih polnilnih postaj, so k nam začela prihajati električna vozila kitajskih proizvajalcev. Pred časom smo že spoznali MG ZS, zdaj imajo v ponudbi še večjega športnega terenca MG marvel, pa dostavno vozilo maxus in še enega športnega terenca znamke Aiways. Prihodnje leto imajo v načrtu pri nas prodati več sto vozil. Kitajci na elektriko torej prihajajo.
Pijančki za volanom. Kako jih prestaviti na zadnje sedeže? Za konec še o iniciativi Heroji furajo v pižamah, ki gre v peto leto in v kateri imajo glavno besedo mladi. Mladi vozniki med 15. in 24. letom starosti so namreč v nekaj letih naredili izjemen napredek in niso več v vrhu med povzročitelji prometnih nesreč pod vplivom alkohola v Sloveniji. Zdaj so to tisti med 35. in 44. letom starosti, pripoveduje David Razboršek iz Zavoda Vozim. Zagnali so tudi novo kampanjo "Herojski vau'čer" in želijo, da bi ta preplavil splet. Herojski vau'čer lahko ustvari vsak sam na www.heroji.si in ga podari najbližjim z iskrenim pozivom, da ga lahko pokličejo kadarkoli, ko bo potreboval varen prevoz domov.
V minutah za mobilnost še enkrat spomnimo, da je Slovenija geografsko zelo razgibana, da so poti, po katerih hodijo otroci v šolo, zelo zelo različne in da se Slovenija uvršča med države, v katerih je varnost otrok na zelo visokem nivoju.
Eden izmed ključnih razlogov, zakaj je Dunaj najboljše mesto na svetu za življenje, je zagotovo učinkovit javni promet. Podzemna železnica, tramvaji, avtobusi in vlaki ponujajo možnost hitre in poceni mobilnosti po celotnem mestu, vedno več ljudi tudi kolesari po dobro urejenih stezah, pešcem so namenjeni celo pametni semaforji. V avstrijski prestolnici načrtujejo še bolj učinkovito in okolju bolj prijazno mobilnost, eden izmed ključnih ciljev je, da bi imeli na 1000 prebivalcev samo še 250 avtomobilov, želijo si mesto pešcev in kolesarjev, med drugim razvijajo mrežo in infrastrukturo za tovorna kolesa. S prometom prihodnosti se ukvarjajo v posebnem mestnem mislišču Smart Wien. Kaj se lahko naučimo iz dunajskih praks in vizij? Preverjal je Luka Hvalc.
Tovorna kolesa so robustni dvo- ali tricikli, ki imajo prikolico ali prtljažnik že vgrajen. Na naših cestah in kolesarskih stezah jih še ne vidimo veliko, so pa skoraj obvezna oprema družin na Danskem in v zadnjih letih tudi v Berlinu. V nemški prestolnici smo spoznavali, kako eden od zadnjih hitov nove mobilnosti deluje v praksi.
Irska je velika za dobre tri Slovenije, ima 4,7 milijona prebivalcev. Obe državi se soočata s podobnimi prometnimi izzivi, predvsem kako zagotoviti učinkovit javni promet in periferijo bolje povezati z mesti. Na Irskem želijo s konkretnim akcijskim načrtom v naslednjih letih občutno povečati število uporabnikov javnega prometa in hkrati vsaj za 10 odstotkov zmanjšati število prevoženih kilometrov z avtomobili na fosilna goriva. Kako bodo ozelenili javni promet? Katere so še druge prakse, ki bi jih morda kazalo posnemati? Kako trajnostno urejajo promet v prestolnici Dublin in kaj je knjižnica koles?
Gneče na cestah in zastoji – tudi letos smo jim priča. Tistih, ki potujejo z avtomobili, je še vedno veliko, morda celo več kot pred leti. Da je avtomobil še vedno zmagovalec, kar zadeva poletna počitniška potovanja, potrjuje tudi Andrej Brglez.
Najbrž ga ni junaka, ki ne bi že kdaj za volanom začutil t. i. spomladansko utrujenost, nekaterim se razvleče tudi na druge letne čase. Ko smo aktivni udeleženci v prometu, zna biti taka utrujenost zelo neugodna, tudi nevarna. Malo pobrskajte po spominu in hitro se boste spomnili, da vas je že kdaj med vožnjo nadlegovala - vsem žal ne uspe, da bi do konca vožnje obdržali odprte oči. Praktično ga ni recepta, ki bi nas obdržal budne, razen morda krajšega odmora z drmežem. Da spomladanska utrujenost obstaja, potrjuje tudi Andrej Brglez.
O testu dvanajstih otroških koles z 20-palčnimi kolesi različnih cenovnih razredov, ki ga je opravila AMZS. To so kolesa, s katerimi otroci naredijo korak dlje v smeri odraslosti in tudi neodvisnosti od staršev. Ena od ugotovitev testa pravi, da je kar pet dražjih otroških koles zaradi varnostnih pomanjkljivosti dobilo slabšo oceno. Torej je test znova dokazal, da visoka cena ne zagotavlja nujno večje kakovosti.
V starem mestnem jedru Kranja, kjer je podobno kot tudi v drugih mestih po Sloveniji vozlišče neštetih poti, bomo spremljali sodoben mobilnostni mestni utrip. Pripravljen bo poligon, na katerega se bodo lahko mimoidoči podali z različnimi urbanimi prevoznimi sredstvi; tako se dogajajo "trki" različnih prevoznih sredstev in hitrosti. Nazorno prikažemo, da niti zakonske omejitve niti posodabljanje infrastrukture ne morejo slediti hitremu tempu razvoja novih mobilnosti v mestih, zato je za varno ter udobno mestno premikanje nujno sobivanje in sodelovanje.
V Centru varne vožnje AMZS na Vranskem je bilo še zadnje dejanje letošnjega izbora za najboljšo mlado voznico in najboljšega mladega voznika Slovenije. V finalu je tekmovalo deset deklet in deset fantov, največ znanja in veščin pa sta pokazala 24-letna študentka fizioterapije Ana Menegalija in 20-letni študent višje policijske šole Matic Tovornik, ki bosta Slovenijo zastopala na FIA evropskem tekmovanju za najboljšega mladega voznika, ki bo oktobra v Avstriji. Tekmovanje so komentirali predstavnik policije Matjaž Leskovar, predsednica Rdečega križa Slovenije Vesna Mikuž in vodja področja varna mobilnost pri AMZS Erik Logar.
Električnih vozil je na cesti vse več, zato marsikoga zanima, kako je s servisom, kakšni so predpisani intervali in ali so kakšne razlike med servisiranjem električnega in klasičnega vozila.
Že 100 in več let je tega, kar se je tudi v avtomobilski industriji razvil odnos med delodajalcem in delojemalcem, in seveda je jasno, da so se kmalu začeli pojavljati konflikti, nesoglasja, pogajanja, iskanja razmerja za primerno plačilo in boljše pogoje dela, pa seveda tudi stavke.
Ve se, da so motoristi ena izmed najbolj izpostavljenih in ranljivih skupin udeležencev v prometu. Po letu 2021, ki je bilo za motoriste in mopediste res črno, je bila lani statistika manj neprijazna, upamo seveda, da bo letos še manj nesreč. Andrej Brglez spomni, kaj je najpomembneje zdaj spomladi, da čim bolj zmanjšamo možnost, da se nam zgodi kaj neprijetnega, potem pa še Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije, opozori, da niso vedno vsega krivi le motoristi.
Baterije nas spremljajo že zelo dolgo, a še nikoli se nismo toliko pogovarjali o njih kot v zadnjih letih, ko so jih začeli vgrajevati v električne avtomobile. Postajajo nekakšen center zelenega energetskega prehoda, mi pa živimo v regiji, ki je baterijsko izjemno močna. V Sloveniji imamo veliko znanja na področju kemije. O tem spregovori dr. Robert Dominko s Kemijskega inštituta v Ljubljani, ki je eden izmed najboljših inštitutov za raziskovanje baterijske kemije na svetu.
Finska prestolnica ima učinkovit javni promet, ki temelji na učinkovitem prepletu tramvajev, vlakov, metroja in avtobusov. Vrhunska digitalizacija omogoča odlično dostopnost, javni upravljalec prometa pa se namerava celo povezovati s komercialnimi ponudniki kot sta Uber in Bolt, saj je končni cilj še večja učinkovitost prometa in manj avtomobilov v središču mesta. Kaj se lahko naučimo iz finskega primera?
Poleg novosti v avtomobilsko-prometnem svetu, sledi še sprehod po Beograjskem sejmu avtomobilov. Nabirali smo vtise pri obiskovalcih in se spraševali, kako jim še vedno uspeva pripraviti tako razstavo, medtem ko tovrstni mednarodni saloni drugod po svetu zapirajo vrata.
Tokrat bodo minute za mobilnost spet precej naelektrene. Janez Martinčič in Andrej Brglez ugotavljata, da je električna mobilnost dejstvo, da je avtomobilov iz dneva v dan vedno več in da pravzaprav nima smisla debatirati in se prepirati, ali bi ali ne bi na elektriko. Usmeritev je zapovedana in treba se bo pač prilagoditi. Res nima smisla, da se polariziramo še na tem področju.
Pred 50 leti je nemški avtomobilski klub ADAC izvedel in objavil prvi test pnevmatik. Tako so zdaj avtomobilski klubi in potrošniške organizacije, ki sodelujejo pri testih pripravili test 50-letnih pnevmatik. To je tudi prvi test, pri katerem so v skupno oceno vključena tudi trajnostna merila.
Sašo Knez je trboveljski podjetnik, ki ga je v poslovne vode potegnilo navdušenje do letenja. V podjetju so med drugim specializirani tudi za sestavljanje simulatorjev letenja in ker zeleni prehod zadeva tudi letala, je elektrifikacija na tem področju seveda ena od vodilnih tem.
V tem stoletju v Sloveniji še nismo imeli tako skromne prodaje novih osebnih avtomobilov. Pod 50 tisoč je bilo prodanih le še leta 2012, zdaj pa smo torej dosegli nov rekord, prodanih je bilo le nekaj čez 46 tisoč vozil.
Nemčija je znana kot edina država v Evropi, kjer ni omejitve hitrosti na avtomobilskih cestah. No, od vseh avtocest jih je približno tretjina, kjer zares ni omejitev, pa še tam je po večini gneča, tako da o kakšnih visokih hitrostih lahko samo sanjamo. Zdaj ni prvič, da so v Nemčiji spet glasnejši tisti, ki bi radi uzakonili omejitev hitrosti, in morda jim bo nekoč tudi uspelo, a za zdaj se zdi, da bo ostalo vse tako, kot je bilo. Andrej Brglez spomni, da so prav v Nemčiji pred dobrim stoletjem zgradili prve kilometre avtomobilske ceste.
Neveljaven email naslov