Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokrat smo se dotaknili teme,ki zadeva prenekatere starše, ki imajo dojenčke oziroma majhne otroke. Mnogi namreč uporabljajo posebno metodo uspavanja teh malčkov, namreč, vozijo jih z avtom naokrog, da zaspijo. Andrej Brglez je bil zraven pri zanimivem poizkusu takega uspavanja, nekajmesečno manekenko Oto so vozili s avtomobili z različnimi pogoni in poskušali ugotoviti, kateri jo najbolj uspava. No, akcija ni najbolje uspela, vendar pa smo prepričani, da električni pogon tu ni v prednosti in da je dizel najbolj uspavalen.
Mnogi uporabljajo preizkušeno metodo uspavanja malčkov, namreč, vozijo jih z avtom naokrog, da zaspijo
O elektriki zadnje čase res govorimo veliko, ne nazadnje smo oziroma ste izbrali tudi pet finalistov, ki se bodo potegovali za naslov Slovenski avto leta 2022 in med temi sta dva popolnoma električna, eden je lahko tudi električen, pri dveh pa elektrika vsaj malo sodeluje. No, danes pa o temi, ki se dotika prenekaterih staršev, ki imajo dojenčke ozirom majhne otroke. Mnogi namreč uporabljajo posebno metodo uspavanja teh malčkov, namreč, vozijo jih z avtom naokrog, da zaspijo. Andrej Brglez je bil zraven pri zanimivem poizkusu takega uspavanja, nekajmesečno manekenko Oto so vozili s avtomobili z različnimi pogoni in poskušali ugotoviti, kateri jo najbolj uspava. No, akcija ni najbolje uspela, vendar pa smo prepričani, da električni pogon tu ni v prednosti in da je dizel najbolj uspavalen.
Še se spomnimo obdobja izpred petih let, ko se je pojavilo Škodino cestno terensko vozilo kodiaq in povzročilo precej navdušenja med kupci pri nas. Nanj je bilo treba čakati več mesecev in številni so čakali; zmagovito kombinacijo so sestavljali trendovski videz, dobre vozne lastnosti, prostornost v notranjosti in dokaj ugodna cena. Zdaj so kodiaqa malce osvežili, a ne preveč: nova je maska hladilnika, spremenjeni so odbijača, tudi žarometa, zadnje luči so v LED-tehniki. V notranjosti so spremembe komaj opazne, posodobili so recimo multimedijski sistem.
Testni kodiaq je bil opremljen z zmogljivejšim dvolitrskim dizlom s 147 kilovati, ki je na voljo v kombinaciji z DSG-menjalnikom in štirikolesnim pogonom. Če smo prej omenjali ugodno ceno izpred petih let, pa zdaj ugotavljamo, da se je ta vseeno nekoliko dvignila – malo zaradi koncernskih dobrot, ki jih prinaša tudi kodiaq, malo pa zato, ker se zadnje čase avtomobili na splošno dražijo. Že res, da vstopni model z opremo active in 1,5-litrskim TSI-motorjem stane dobrih 25 tisočakov, a testni z vsem naštetim in opremljenostjo sportline skoči na 41, z nekaj dodatki (recimo kamera za pomoč pri vzvratni vožnji, ogrevani sedeži, odklepanje in zagon vozila brez ključa, vlečna kljuka, ki jo izvlečemo ob pomoči elektrike, prilagodljivo uravnavanje podvozja in še nekaj malenkosti) pa cena naraste na skoraj 50 tisočakov. Kakor koli, prepričani smo, da bo tudi v prihodnje še kar precej takih, ki bodo na kodiaqa počakali nekaj mesecev, če bo treba …
Zdaj pa sedimo še v najnovejšega Hondinega križanca, ki so ga poimenovali crosstar. Avtomobil ima veliko skupnega z modelom jazz, torej je okreten in praktičen − zadaj recimo zaradi možnosti preklopa zadnjih sedežev, katerih sedalni del je možno privzdigniti, zelo enostaven pa je tudi dostop do zadnje klopi, ker se vrata odpro zelo na široko. Avtomobil je na splošno izjemno prostoren – s pogledom od zunaj tega ne bi pričakovali.
Posebej moramo pohvaliti lahkotno vožnjo in seveda izjemno učinkovit hibridni pogonski sklop. 1,5-litrski bencinski motor poganja generator, ki polni litij-ionski akumulator, ta pa prek električnega motorja poganja prednji kolesi. Avtomobil nima klasičnega menjalnika, temveč eCVT-prenos prek električnega motorja. Ta je v primerjavi s Hondinim CVT-menjalnikom veliko bolj odziven, pri odločnem pritiskanju na plin pa je še vedno precej glasen. Pri vožnji zunaj avtocest je – tudi zaradi dobre rekuperacije energije, možno v električnem načinu prevoziti tudi več kot polovico kilometrov, tako se da doseči povprečno porabo tudi pod pet litrov.
Na koncu dodajmo še, da je Hondin crosstar tudi dobro založen z množico vozniških pomočnikov in še kar malo pričakovan podatek, da ta Hondin tehnološki biser seveda ni poceni, stane skoraj 26 tisočakov.
V tem tednu smo doživeli prihod novega suzukijevega modela S-cross. Na pogled deluje nekako bolj robustno, zrelo, sicer pa ostaja enako velik kot njegov predhodnik SX4 S-cross. Tudi v notranjosti je nekaj sprememb, predvsem pa je pridobil nekaj asistenčnih funkcij, ki so večinoma že v osnovni opremi. Poganja ga 1.4 litrski bencinski štirivaljnik z blago hibridno močjo. Sistem zmore 95 kilovatov moči. Pogon je dvo ali štirikolesni, menjalniki šeststopenjski ročni ali samodejni. Začetna cena je približno 20 tisočakov in pol. Zdaj je v Sloveniji 50 vozil, kdaj in koliko jih dobo še dobili v prodajne salone, pa ne ve sam bog, pa tudi ciganka ne – saj veste, zakaj.
Žirija izbora AUTOBEST, v kateri so specializirani novinarji iz 32 evropskih držav, je izbrala Dacio Spring za najboljši in najbolj dosegljiv avtomobil v letošnjem izboru. Obenem je ta žirija prvikrat v svoji 21-letni zgodovini za zmagovalca izglasovala povsem električno gnano vozilo. V začetku januarja glasujemo tudi pri nas – za Slovenski avto leta 2022.
868 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Tokrat smo se dotaknili teme,ki zadeva prenekatere starše, ki imajo dojenčke oziroma majhne otroke. Mnogi namreč uporabljajo posebno metodo uspavanja teh malčkov, namreč, vozijo jih z avtom naokrog, da zaspijo. Andrej Brglez je bil zraven pri zanimivem poizkusu takega uspavanja, nekajmesečno manekenko Oto so vozili s avtomobili z različnimi pogoni in poskušali ugotoviti, kateri jo najbolj uspava. No, akcija ni najbolje uspela, vendar pa smo prepričani, da električni pogon tu ni v prednosti in da je dizel najbolj uspavalen.
Mnogi uporabljajo preizkušeno metodo uspavanja malčkov, namreč, vozijo jih z avtom naokrog, da zaspijo
O elektriki zadnje čase res govorimo veliko, ne nazadnje smo oziroma ste izbrali tudi pet finalistov, ki se bodo potegovali za naslov Slovenski avto leta 2022 in med temi sta dva popolnoma električna, eden je lahko tudi električen, pri dveh pa elektrika vsaj malo sodeluje. No, danes pa o temi, ki se dotika prenekaterih staršev, ki imajo dojenčke ozirom majhne otroke. Mnogi namreč uporabljajo posebno metodo uspavanja teh malčkov, namreč, vozijo jih z avtom naokrog, da zaspijo. Andrej Brglez je bil zraven pri zanimivem poizkusu takega uspavanja, nekajmesečno manekenko Oto so vozili s avtomobili z različnimi pogoni in poskušali ugotoviti, kateri jo najbolj uspava. No, akcija ni najbolje uspela, vendar pa smo prepričani, da električni pogon tu ni v prednosti in da je dizel najbolj uspavalen.
Še se spomnimo obdobja izpred petih let, ko se je pojavilo Škodino cestno terensko vozilo kodiaq in povzročilo precej navdušenja med kupci pri nas. Nanj je bilo treba čakati več mesecev in številni so čakali; zmagovito kombinacijo so sestavljali trendovski videz, dobre vozne lastnosti, prostornost v notranjosti in dokaj ugodna cena. Zdaj so kodiaqa malce osvežili, a ne preveč: nova je maska hladilnika, spremenjeni so odbijača, tudi žarometa, zadnje luči so v LED-tehniki. V notranjosti so spremembe komaj opazne, posodobili so recimo multimedijski sistem.
Testni kodiaq je bil opremljen z zmogljivejšim dvolitrskim dizlom s 147 kilovati, ki je na voljo v kombinaciji z DSG-menjalnikom in štirikolesnim pogonom. Če smo prej omenjali ugodno ceno izpred petih let, pa zdaj ugotavljamo, da se je ta vseeno nekoliko dvignila – malo zaradi koncernskih dobrot, ki jih prinaša tudi kodiaq, malo pa zato, ker se zadnje čase avtomobili na splošno dražijo. Že res, da vstopni model z opremo active in 1,5-litrskim TSI-motorjem stane dobrih 25 tisočakov, a testni z vsem naštetim in opremljenostjo sportline skoči na 41, z nekaj dodatki (recimo kamera za pomoč pri vzvratni vožnji, ogrevani sedeži, odklepanje in zagon vozila brez ključa, vlečna kljuka, ki jo izvlečemo ob pomoči elektrike, prilagodljivo uravnavanje podvozja in še nekaj malenkosti) pa cena naraste na skoraj 50 tisočakov. Kakor koli, prepričani smo, da bo tudi v prihodnje še kar precej takih, ki bodo na kodiaqa počakali nekaj mesecev, če bo treba …
Zdaj pa sedimo še v najnovejšega Hondinega križanca, ki so ga poimenovali crosstar. Avtomobil ima veliko skupnega z modelom jazz, torej je okreten in praktičen − zadaj recimo zaradi možnosti preklopa zadnjih sedežev, katerih sedalni del je možno privzdigniti, zelo enostaven pa je tudi dostop do zadnje klopi, ker se vrata odpro zelo na široko. Avtomobil je na splošno izjemno prostoren – s pogledom od zunaj tega ne bi pričakovali.
Posebej moramo pohvaliti lahkotno vožnjo in seveda izjemno učinkovit hibridni pogonski sklop. 1,5-litrski bencinski motor poganja generator, ki polni litij-ionski akumulator, ta pa prek električnega motorja poganja prednji kolesi. Avtomobil nima klasičnega menjalnika, temveč eCVT-prenos prek električnega motorja. Ta je v primerjavi s Hondinim CVT-menjalnikom veliko bolj odziven, pri odločnem pritiskanju na plin pa je še vedno precej glasen. Pri vožnji zunaj avtocest je – tudi zaradi dobre rekuperacije energije, možno v električnem načinu prevoziti tudi več kot polovico kilometrov, tako se da doseči povprečno porabo tudi pod pet litrov.
Na koncu dodajmo še, da je Hondin crosstar tudi dobro založen z množico vozniških pomočnikov in še kar malo pričakovan podatek, da ta Hondin tehnološki biser seveda ni poceni, stane skoraj 26 tisočakov.
V tem tednu smo doživeli prihod novega suzukijevega modela S-cross. Na pogled deluje nekako bolj robustno, zrelo, sicer pa ostaja enako velik kot njegov predhodnik SX4 S-cross. Tudi v notranjosti je nekaj sprememb, predvsem pa je pridobil nekaj asistenčnih funkcij, ki so večinoma že v osnovni opremi. Poganja ga 1.4 litrski bencinski štirivaljnik z blago hibridno močjo. Sistem zmore 95 kilovatov moči. Pogon je dvo ali štirikolesni, menjalniki šeststopenjski ročni ali samodejni. Začetna cena je približno 20 tisočakov in pol. Zdaj je v Sloveniji 50 vozil, kdaj in koliko jih dobo še dobili v prodajne salone, pa ne ve sam bog, pa tudi ciganka ne – saj veste, zakaj.
Žirija izbora AUTOBEST, v kateri so specializirani novinarji iz 32 evropskih držav, je izbrala Dacio Spring za najboljši in najbolj dosegljiv avtomobil v letošnjem izboru. Obenem je ta žirija prvikrat v svoji 21-letni zgodovini za zmagovalca izglasovala povsem električno gnano vozilo. V začetku januarja glasujemo tudi pri nas – za Slovenski avto leta 2022.
V zadnjem času pogosto govorimo o tem, da se avtomobili povezujejo v svet interneta. Vsak dan je manj takih, ki bi bili povsem odrezani od takega ali drugačnega deljenja podatkov. Ob tem, da tovrstno povezovanje prinaša prednosti in izboljšave tudi na področju varnosti na cestah, pa se seveda pojavljajo tudi vprašanja, kdo vse posledično lahko dobi podatke, ki razkrivajo, kje se vozimo, s kom, kako hitro in podobno in kaj bo z njimi počel. Dileme, kdo bo vestno in odgovorno ravnal s temi podatki, so povsem na mestu. Andrej Brglez kot eno od pridobitev navaja možnost, da če bi v določenem okolju bili vsi telefoni povezani, potem bi lahko eden opozoril drugega na prihod oziroma nevarnost, ki se zaradi križanja udeležencev v prometu lahko pojavi.
O vožnji v jesenskem času. Ne gre samo za daljše noči, tudi podnevi je marsikaj drugače. Ker je svetloba drugačna, pa čeprav je dan, strokovnjak optik razlaga, da si lahko pomagamo s kvalitetnimi sončnimi očali, ki izboljšajo vidljivost. Sicer pa Andrej Brglez opozarja še na nekatere druge pasti med vožnjo. Ob še drugih, ki jih vsi poznamo, se dogaja tudi to, da včasih, predvsem če smo malce prehitri, avto enostavno ne uboga tako kot bi pričakovali. Volan zasukamo na levo, a vozilo še vedno sili naravnost. Mnogi nagonsko v takem trenutku volan še bolj zasukajo na levo, a to ne pomaga. Zakaj ga je treba zasukati nazaj na desno, razloži Andrej.
Za prihodnji teden je pri nas napovedan 7. simpozij E-mobility in 2. konferenca lokalne e-mobilnosti. Kot razlaga organizator Primož Lemež bo vsa stvar tokrat morala potekati preko internetnih povezav, kar je po eni strani tudi prednost, saj bo tako lahko sodelovalo nekaj strokovnjakov, ki sicer ne bi mogli priti na simpozij. Sicer gre pri nas na elektriko bolj počasi, a gre, trdi Lemež. Vozili smo električnega križanca tradicionalne angleške znamke MG, ki je že nekaj časa v kitajskih rokah. Pričakali pa smo tudi uradno predstavitev naslednjega električnega modela iz Volkswagna, to je ID.3. VW načrtuje do leta 2024 vložiti v razvoj električne mobilnosti 33 milijard evrov.
Če bi sklepali po medijski prisotnosti v zadnjem času, potem je zagotovo elektrika med pogonskimi gorivi v tem času najbolj aktualna in vroča. Andrej Brglez pa poudarja, da potekajo resna testiranja letal, ladij, tovornjakov in avtobusov na vodik. Če vodik kot pogonsko sredstvo prodre med te velike porabnike, potem bo zagotovo morala slediti tudi avtomobilska industrija. Fordov ranger wildtrack je atraktiven in zmogljiv poltovornjak, ki mu ob terenskih sposobnostih ne manjka tudi urbanih ambicij. Zabeležimo še prihod prenovljenega najbolj prodajanega Citroenovega modela C3.
Andrej Brglez se sprašuje, koliko ljudi bi še sedelo po lokalih ob cestah, če bi se zavedali, kaj jim prinašajo izpušne cevi mimovozečih avtomobilov.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Ustvarjalci TV oddaje Avtomobilnost so pred dnevi povabili voznike električnih skirojev na poligon, kjer so se preizkušali v obvladovanju vožnje in reševali tudi nekatere situacije, ki se pojavljajo v vsakdanjem prometu in so lahko izjemno nevarne, recimo zaviranje v sili in izogibanje oviri s skirojem sta lahko kar zahtevna manevra. Udeleženci so delili svoje izkušnje, ki jih doživljajo v stiku z drugimi udeleženci in opozarjali na nedorečenost, kar zadeva status skirojev v prometu. Vesna Marinko iz Agencije za varnost prometa je poudarila, da je status skiroja najbolje zakonsko urejen v Nemčiji, pri nas je še veliko vprašanj, na katere nimamo odgovorov, zakon pa je v nastajanju. Andrej Brglez pa je poudaril, da so električni skiroji šele prvi znanilci sprememb v mobilnosti, ki nas v prihodnosti čakajo v mestih. Zaenkrat pa pri nas še vedno velja, da jaz pazim na vse okrog sebe in upam, da tudi vsi ostali pazijo name in potem lahko to prometno vozlišče različnih udeležencev in hitrosti kolikor toliko varno funkcionira.
Tokrat se bomo posvetili vonjavam v avtomobilski kabini. Te so seveda še kako pomembne za dobro počutje. Mnogi bi verjetno pritrdili, da imajo najraje "vonj po novem", čeprav bi ga natančneje pravzaprav težko definirali. Zanimivo je, da so Kitajci tisti, ki vonjav v avtomobilu ne marajo, radi imajo nevtralen vonj. Ustvarjanje različnih vonjev v avtomobilu je sicer prava znanost, tisti, ki so specializirani za ustvarjanje in ločevanje vonjev, so sposobni zaznavati tudi do 8000 različnih vonjav.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Pri Evropski zvezi avtomobilskih proizvajalcev so razkrili, da je bilo na cestah EU ob koncu leta 2018 več kot 267 milijonov vozil, največ v Nemčiji, nekaj več kot 47 milijonov. Takrat je bil povprečen avto star 10,8 leta. Najstarejše avte vozijo v Litvi, Estoniji in Romuniji, starejše od Slovencev vozijo tudi Španci, Portugalci, Italijani, Grki, Hrvati. Daleč najmlajše avte vozijo v Luksemburgu, pa v Veliki Britaniji in Avstriji. Pri nas imamo sicer občutek, da je naš vozni park precej star, a je bila leta 2018 povprečna starost avtomobila v Sloveniji 10,1 leta, torej je bil celo nekaj mlajši od povprečja. Kar zadeva povprečje vozil na tisoč prebivalcev, pa je Slovenija s številko 652 celo na sedmem mestu v EU – evropsko povprečje je 610 motornih vozil. Številke so morda na nek način kar malo presenetljive, ampak Andrej Brglez ugotavlja, da obstajajo vzroki za to. Pogledati je treba nekaj deset let nazaj.
Digitalna tehnologija je v avtomobile prinesla uravnavanje funkcij na dotik. Lahko rečemo, da se je s tem začela nova doba, ponujajo se nove rešitve, nešteto funkcij, praktično vse, lahko upravljamo na zaslonu na dotik. K razmisleku o tem, kaj lahko prinesejo posledice upravljanja na zaslonih na dotik, je Andreja Brgleza navedla nedavna nesreča avtomobila Tesla Model 3 v Nemčiji oziroma razsodba tamkajšnjega sodišča po tem. Pogledamo tudi v vasico, kjer se vsi vozijo na elektriko, potem sedemo na – kot pravi Marko Radmilovič, 850 kubično kobilico in nato še v robustnega terenca, ki vas za 20 tisočakov brez sramu in težav zapelje tudi po avtocesti. Opozorimo tudi, da stlačiti pohištvo v avtomobil pogosto ni enostavno, prevoz pa je lahko tudi nevaren.
Pravzaprav je vseeno, v kakšnem avtomobilu prevažamo psa – no, prav je že, da ima dovolj prostora oziroma se počuti kolikor toliko v redu. Tokrat spomnimo na dejstvo, da se ljudje drugače obnašajo za volanom, se bolje počutijo, so bolj previdni, če prevažajo v avtomobilu psa. Da psi, dobro, pomirjujoče, vplivajo na voznike, so pokazale raziskave. V tem je prav gotovo nekaj resnice, pritrjuje tudi Andrej Brglez. Zapeljemo se s Suzukijem SX4 s-cross, ki je opremljen z mehkim hibridom.
Dizel, bencin, zadnje čase še elektrika – to so osnovne pogonske možnosti, ki jih poznamo in so nam razumljive. Tudi za hibride ste vsi seveda slišali, mnogi nekatere tudi poznate, najbolj zagotovo toyotine, ki so na tržišču že več kot 20 let. Spomniti pa moramo, da je zdaj je precej proizvajalcev, ki ponujajo hibridna vozila in da so med njimi tudi kar precejšnje razlike. Ker je tudi oznak kar nekaj, se prav lahko med vsemi temi kraticami tudi z lahkoto zmedemo. Andrej Brglez razloži, da v osnovi poznamo tri hibridna vozila: hibridno električno vozilo, priključno hibridno električno vozilo in mehko električno hibridno vozilo. Posvetimo se tudi novemu vozilu, ki je za mnoge Slovence še vedno avtomobil številka ena, za mnoge že več kot 40 let. Golf morda za koga v zadnji osmi generaciji celo ne bo najboljši, je pa zagotovo s svojo digitaliziranostjo avtomobil prihodnosti, da ne rečemo avtomobil iz prihodnosti.
Doktorica Darja Topolšek s Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru je skupaj s študenti izpeljala raziskovalni projekt z naslovom Prometno varnostni vidik asistenčnih sistemov v osebnih avtomobilih. Ugotovljeno je bilo, da kupci premalo poznajo asistenčne sisteme. Kar zadeva prodajalce v avtomobilskih salonih, jih večina trdi, da sisteme dobro poznajo, v resnici pa njihovo znanje ni tako zelo široko in jih potencialnim kupcem premalo natančno predstavljajo. Pogosto so mnogi varnostni sistemi skupaj v paketu z še drugimi dodatki, ki jih sicer kupec ne bi izbral. Ugotovljeno je bilo tudi, da večina kupcev asistenčnim sistemom še ne zaupa. Andrej Brglez poudarja, da se mnogi kupci potem, ko določen sistem spoznajo in ga preizkusijo (recimo radarski tempomat) navdušijo nad njim in se jim zdi nujno, da ga imajo. Vozil nas je Nissanov novi mali posebnež juke, ki je večji in udobnejši od predhodnika.
Asistenčni sistemi v osebnih avtomobilih – na to temo smo na Valu 202 že marsikaj povedali. Logično je, da se zdaj večina sistemov, ki pomagajo pri vožnji, jo naredijo bolj varno, včasih tudi bolj zabavno, seli tudi v motocikle. A vozilo na dveh kolesih je vseeno drugačno, tako se vsega ne da enostavno preseliti iz avtomobilov v motocikle, na primer zaviranja v sili, ki je v avtomobilih zelo uporabno in učinkovito. Eden takih modernih športno potovalnih motociklov je prav gotovo tudi BMW z oznako R 1250 RS. Tega je preizkušal Marko Radmilovič. Več o asistenčnih sistemih pa pove Andrej Brglez.
Argumenti, ki so fordovo kugo v zadnjem desetletju naredili tako popularno, so prostornost, prilagodljivost in velika izbira tako različic opreme, kot izbire agregatov in menjalnikov. Pri novem Audiju A3 ob odpiranju vrat sistem izstopajočega opozori na nevarnost od zadaj – radar zaznava premikanje 70 metrov daleč. Pri Toyoti so predstavili proace city. Gre za vozilo, ki ga že poznamo iz skupine PSA, torej berlingo oziroma rifter, pa tudi Opel combo life sodi v to skupino ožjih sorodnikov. Na voljo sta dve dolžini, v tovorni različici je 3,3 oziroma 4,3 kubičnega metra prostora, tako lahko tovorna različica sprejme dve evropaleti. V potniški različici je pri obeh dolžinah možno izbrati 5 ali 7 sedežev.
Kako natančni smo lahko pri napovedovanju mobilnosti v prihodnosti? Vemo da bo tudi jutri pomembna. Celo ključna. Na kaj najprej pomislimo, ko rečemo, da bo popolnoma drugačna. Da bo elektrificirana. Pa povezana, deljena in avtonomna. Pa je to res vse kar lahko vemo o prihodni mobilnosti. Janez Martinčič in Andrej Brglez povesta, da vemo še veliko več, a da bo treba novo prihodnost najprej tudi živeti v posebnem mestu - laboratoriju, ki ga na Japonskem gradi Toyota in v katerem se bodo ljudje naučili živeti z roboti. Ne samo avtomobilskimi, ampak tudi s številnimi drugimi.
Med vsemi dobrotami, ki jih prinaša nova octavia, posebej omenimo, da je to prva Škoda s prikazovalnikom »head-up«, z elektronskim načinom pretikanja samodejnega menjalnika, prvič tudi s tripodročno klimatsko napravo, ponuja pa tudi matrične žaromete LED. Beležimo tudi prihod novega Suzukijevega ignisa. Zapeljal pa nas je Volkswagen tiguan "Allspace", ki je imeniten in prostoren prevoznik.
Mnogi od nas še niso pripravljeni, da bi izpustili volan svojega vozila iz rok in prepustili upravljanje robotu. A avtonomna vožnja se napoveduje, prihaja. Andrej Brglez poudarja, da sta poti v avtonomno vožnjo dve: prva, tehnološka, bo hitra, tista druga, ki se ima zgoditi v naših glavah, pa bo bolj počasna. Vozili smo Nissan X-trail z dizlom in bencinarjem. Volkswagen predstavlja novi arteon, tudi v različici Shooting Brake, Opel napoveduje prihod nove mokke.
Danes spet na kolo, pravzaprav ga bomo tokrat najprej pritrdili na nosilec na našem avtomobilu. Pri tem opravilu moramo biti kar natančni, saj ima vožnja s kolesom na strehi ali pač na nosilcu zadaj svoje zakonitosti. Pred vožnjo moramo preveriti tlak v pnevmatikah – dodatna obtežitev pač zahteva prilagoditev. Vožnja s kolesi na strehi ali na nosilcu zadaj pa nato zahteva tudi dodatno pozornost, saj se obnašanje vozila v določenih situacijah lahko kar občutno spremeni. O povpraševanju in primerni izbiri nosilcev za kolesa bo spregovoril Luka Bobnar iz Thule Store iz Ljubljane, naj moramo biti še posebej pozorni ob prevažanju koles na avtomobilu pa bo opozoril Andrej Brglez.
Neveljaven email naslov